Grčija je dežela polna zgodovine, brez katere si današnjega sveta ne moremo predstavljati - in prav tako bogat s kulturo in spomini je grški otok Tinos, ki domuje v Egejskem morju. Njegov teren zaznamujejo terase,
V letu 2011 je Davor Mateković skupaj s svojim birojem PROARH začel z načrtovanjem prenove tradicionalne hiše v Kumrovcu. Izstopa po inovativni uporabi slame tako na strehi kot fasadi ter kot celota govori o poglobljenem
Trajnostna hiša - običajno takoj zagledamo enostaven kubus, zaprte fasade na sever, odprte na jug, zunanja senčila in debelo izolacijo. Švedski arhitekturni biro Unit Arkitektur AB pa je imel vizijo videti nekaj novega in tako
Anna in Eugeni Bach sta finska arhitekta. Prav tako sta par. Z otroki. Pred sedmimi leti sta zanje ustvarila hiško za igro, ki je kot vsaka dobra arhitektura narejena po meri človeka - uporabnika. Tokrat
Hiša je bila zgrajena v letu 2011 in je delo avstrijskega biroja LU+ architektur. Je lesena nizkoenergijska gradnja le trend? Mogoče. Pa vseeno - bolje trend do okolja uvidevne arhitekture, kot pa trend nepotrebne potrošnje.
Idealen dom v slovenskem okolju običajno predstavlja hiša z vrtom. A kako imeti vrt, če vrta nimaš? Enega od možnih odgovorov so v 2011 podali arhitekti iz biroja Vo Trong Nghia Co. z “Zeleno zloženko”
Dvokapnica je lahko arhitektova dilema - ne želi narediti hiše z dvokapnico, a vendar jo imajo vse hiše v bližini. Vsak, ki se vsaj malo želi vključiti v kontekst ali pa ga preprosto prisilijo v
Hiša objema drevo in lupina objema hišo. Belgijski biro architecten de vylder vinck taillieu so v letu 2011 zasnovali hišo, ki naravo povablja vase, a je hkrati introvertirana in sramežljiva pred zunanjim svetom. Odprta in
Skrivnostna hiša v Parizu letos praznuje deseto leto življenja. Ja, življenja. Je namreč preplet živih organizmov, s katerimi diha, se spreminja, umira ter se znova in znova rojeva. Delo studia R&Sie(n) je v okviru Hiše
Kako se sodobno stavbo umesti v občutljivo okolje? Se jo sploh lahko umesti? Pred desetimi leti so SeARCH & CMA na svoj način odgovorili na to vprašanje v švicarskem Valsu v neposredni bližini znamenitih term
Koliko prostora potrebujemo za življenje? Kaj je veliko, kaj je majhno? Projekt se kot nedokončan niz vprašanj igra z merilom arhitekture in narave. Običajno se zidovi gradijo, da objamejo notranje prostore, tu pa so zidovi
Potrebna je kar precejšnja domišljija, da v ozki, temni vrzeli med dvema hišama zagledaš svoj dom. Arhitekt Luke Tozer pa se je s pogledom nanjo spomnil na svoje prebivanje na Japonskem in delo v Amsterdamu,
Le Corbusier je 95 let nazaj zapisal “Une maison est une machine-à-habiter” ali “Hiša je stroj za bivanje”. Pred 15 leti je tako skupina Morq zasnovala stroj, ko so v Rimu v Italiji prenovili stanovanje
Po dolgih letih neprimernih intervencij je bila stara hiša v Palermu potrebna celovite prenove, a bodoči lastniki so v njej zagledali potencial. Prva odločitev, ki so jo sprejeli arhitekti, je bila izvotliti hišo. Podrli so
Mölle je majhno obmorsko mestece na jugu Švedske, ki ga karakterizirata pestra topografija in pokrajina ter živahna zgodovina. Ob prelomu v 20. stoletje je bila to priljubljena destinacija za potovanja in kaj hitro je Mölle
