23. marec
18.00

Ogledaljarna
Vidovdanska 2
Ljubljana

Moj mali vrt, moja mala kmetija
(arhitektura za hrano)

V Sloveniji se vse več sprašujemo o samooskrbi s hrano. Lokalno pridelana hrana je gotovo bolj zdrava in ima manjši ogljični odtis. Svetovno gledano, majhne kmetije s površino manjšo od 2 hektarjev, proizvedejo več kot tretjino svetovne hrane. Hrana se v Sloveniji večinoma prideluje na manjših kmetijah, skoraj 40 % kmetij je manjših od 3 ha. V Sloveniji se število kmetij manjša (od l. 2000 se je zmanjšalo za več kot 20 %), imajo pa posamezne kmetije vse večjo površino, njihova povprečna velikost je 7 ha. Kakšna je arhitektura sodobne kmetije? Kako načrtovati samooskrbno krajino? Kako prostore za samooskrbo s hrano vključiti v načrtovanje podeželja? Kaj pa samooskrba s hrano v mestih?  Kje so priložnosti za gojenje hrane v mestih? Ali obstajajo arhitekturne rešitve za pridelavo hrane? Kakšne so arhitekturne rešitve za pridelovanje hrane – čebelnjaki, rastlinjaki, hlevi, lope, skupnostni vrtovi, …?

Kuratorka in moderatorka: Kristina Dešman

Prijava

BIG SEE debat se lahko udeležite brezplačno, če se registrirate s kodo v povezavi navedeni v povabilu.
Vrednost vstopnice je sicer 30 EUR.
Če potrebujete kodo, nam pošljite sporočilo na info@bigsee.eu.

Razpravljavci

Alenka Fikfak, Fakulteta za arhitekturo, UL

Arhitektka in urbanistka, zaposlena na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za arhitekturo. Raziskuje prostorski pojav naselij, vrednote tradicionalnega prostora in odnos do kulture okolja ruralnega in urbanega prostora. Poudarek daje raziskovanju novih tipologij stanovanjske zazidave na podeželju. Izdala je znanstveno monografijo Naselbinska kultura slovenskega podeželja – Goriška brda (Ljubljana 2008). Je soavtorica univerzitetnega učbenika Rurizem in ruralna arhitektura (Ljubljana 2002), somentorica številnih diplomskih in magistrskih nalog, mentorica na mednarodnih raziskovalnih delavnicah. Objavlja v znanstvenih revijah in sodeluje na znanstvenih konferencah, doma in v tujini. Sodeluje pri organizaciji in vodenju številnih dogodkov, med pomembnejšimi so bili:  znanstveno srečanje Pametni urbanizem 2012, 2013 in 2014; znanstvena konferenca Places & Technologies: Keeping up with techlologies to make healthy places, Nova Gorica 2015, strokovno srečanje Človek in prostor 2013; mednarodni dogodek Human cities – Public spaces for local life 2017, srečanje Interpid – Re-imagine urban curricula, december 2018, ter številnih drugih znanstvenih, strokovnih in poljudnih posvetov, razstav, predstavitev. Od leta 2013 je soustanoviteljica in sourednica IU_CG_Igra ustvarjalnosti_Creativity game, spletna znanstvena revija. Je članica združenj AESOP, SHST, DAL, DUPPS.

Gorazd Trušnovec, društvo Urbani čebelar

Gorazd Trušnovec (1973) je z odliko diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, vendar je že med študijem ugotovil, da ga zanimajo tudi druga področja; vrsto let se je posvečal filmu kot filmski kritik, esejist in scenarist, osem let pa je bil glavni urednik Ekrana, osrednje slovenske filmske in televizijske revije z najdaljšo tradicijo v regiji. V zadnjem desetletju se ukvarja predvsem z razvojem urbanega čebelarstva v Ljubljani, kot navdušen čebelarski praktik in v vlogi predsednika društva Urbani čebelar. Sodeloval je pri številnih interdisciplinarnih projektih, povezanih s čebelami, med drugim kot svetovalec pri mednarodnih razvojnih projektih v Afriki in Aziji. Znotraj razvoja mestnih prehranskih verig trenutno vodi projekt čebelarjenja z zaprtimi osebami na Igu.

Katja Temnik, Kmetija Majnika

Vodja biodinamičnega zeliščnega vrta in kmetije Majnika skupaj z mamo Majdo vodi izobraževanja v biodinamičnem društvu Ajda Štajerska, organizira predavanja in delavnice o antropozofiji, biodinamiki, ekološkem kmetijstvu, zeliščih in kalčkih. Piše kolumne za revijo Sensa in sodeluje pri pripravi časopisa za antropozofijo, filozofijo, naravoslovje, družboslovje, kulturo in umetnost Človek in svet. Javnost jo je leta 2019 izbrala za inovativno mlado kmetico leta, 2020. leta pa je postala najboljši podjetnik v kmetijstvu (Agrobiznis). Je tudi prejemnica bronastega grba občine Slovenske Konjice. Pa še ta zanimivost o Katji – je bivša profesionalna košarkarica, vrsto let je bila kapetanka slovenske ženske reprezentance. Po izobrazbi je diplomirana prevajalka (govori 6 jezikov) in magistrica znanosti. Več o Katji, zeliščni kmetiji Majnika in njihovem izobraževalnem in socialnem delu si lahko preberete na njihovi spletni strani majnika.si

Sani Okretić Resulbegović, Arhitekturni studio

Sani Okretič Resulbegović dela kot samostojni arhitekt na področju urbanizma, arhitekture, notranjega oblikovanja, grafike, industrijskega dizajna, gledališke scenografije, v zadnjem času intenzivneje gradnja s konopljo. Med drugim je izdelal projekte urbanih vrtov za Maribor (3x), Kranj in Hrastnik, od tega sta realizirana Skupnostna urbana eko vrtova v Mariboru v Borovi vasi in ob Mencingerjevi ulici. Sodeloval je na številnih predstavitvah, okroglih mizah in javnih razpravah na temo urbanega vrtnarstva.

Partnerji

Program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.