20. junij
18.00

Izložba
Bežigrad 12
Ljubljana

Mesto pripravljeno na klimatske spremembe

Vedno bolj se kaže resnost grožnje globalnega segrevanja, tudi v naših mestih: vroča in sušna poletja, močnejši nalivi, dlje v jesen segajoče višje temperature postajajo stalnica. Ko resno vzamemo grožnjo globalnega segrevanja, se moramo nanjo pripraviti. Če naj bodo mesta, v katerih živimo, odporna na klimatske spremembe, je treba to odpornost vgraditi v njihovo načrtovanje: od oblikovanja javnih prostorov, prek boljših načinov mobilnosti, do oblikovanja stavb, od zbiranja in reguliranja odvečne vode, do zagotavljanja večje biotske raznovrstnosti v mestih; od recikliranja do bolj trajnostnih gradbenih materialov. Ena od evropskih misij so tudi klimatsko nevtralna in pametna mesta, kamor naj bi jih do leta 2050 spadalo vsaj 100. Koliko so slovenska mesta pripravljena na klimatsko nevtralnost? Kako mesto pripraviti na ekstremne temperature? Kako se pripraviti na poplave? Kako se hladiti v stavbah brez uporabe klimatskih naprav? Katere iniciative obstajajo?

Kuratorka in moderatorka: Kristina Dešman

Prijava

BIG SEE debat se lahko udeležite brezplačno, če se registrirate s kodo v povezavi navedeni v povabilu.
Vrednost vstopnice je sicer 30 EUR.
Če potrebujete kodo, nam pošljite sporočilo na info@bigsee.eu.

Razpravljavci

Zala Velkavrh, Prostorož

Zala Velkavrh je komunikologinja in sociologinja. Od l. 2012 kot vodja projektov in vodja komunikacij deluje v neprofitnem urbanističnem
studiu Prostorož, s katerim ustvarja nagrajene projekte s področja participativnega urejanja prostora. V prostem času kot urednica in
komunikacijska svetovalka sodeluje z nevladnimi organizacijami, institucijami in podjetji s področja arhitekture in oblikovanja.

Vid de Gleria, STRIP LAB

Vid de Gleria je asistent za področje arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer je doktorski kandidat s poudarkom na urbanizmu in vplivu urbanih središč na ekosistemsko raznolikost. Kot mentor je sodeloval pri številnih arhitekturnih delavnicah, izobraževalnih procesih in programih gostujočih profesorjev. Pri svojem raziskovalnem delu je sodeloval v evropskih projektih: SEHSI Tempus in Erasmus+ projekt MEMUD. Kot arhitekt praktik je dejaven v arhitekturnem kolektivu STRIP LAB, ki se osredotoča med prakso in raziskavanje. s ciljem povezovanja arhitekture, urbanizma, krajinskega oblikovanja, oblikovanja strategij, oblikovanja, umetnosti in kreativnega trajnostnega razmišljanja o prostoru.

Primož Ribarič, Mladi za podnebno pravičnost

Primož Ribarič je univerzitetno diplomirani meteorolog (predbolonjski program). Diplomiral je na Fakulteti za matematiko in fiziko (Univerza v Ljubljani) s specializacijo v radarski meteorologiji. Kot zunanji sodelavec je pridobil delovne izkušnje na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) v Oddelku za kakovost zraka. V zadnjih mesecih se postopoma vključuje v delo na Oddelku za okolje pri Elektroinštitutu Milan Vidmar.
Primož je že od samega začetka član gibanja Mladi za podnebno pravičnost (MZPP) ter aktivni član Slovenskega meteorološkega društva. Poleg tega ga zanima tudi geografija, še posebej področje fizikalne geografije.
Prav tako se ukvarja z glasbo. V času srednješolskega izobraževanja na II. Gimnaziji v Mariboru se je vzporedno šolal in končal izobraževanje na Srednji glasbeni šoli v Mariboru, s specializacijo pri instrumentu violina. Že dolga leta prepeva v pevskih zborih.
Primož je pridobil izkušnje na področju emisij onesnaževal v zraku, kakovosti zraka, merjenja kakovosti zraka in modeliranja širjenja onesnaženja ter vplivov meteoroloških razmer na širjenje snovi v zunanjem zraku. Prav tako se ukvarja s toplogrednimi plini in njihovimi viri v posameznih sektorjih.
Podnebne spremembe ga že od nekdaj zanimajo, zlasti v zadnjem desetletju se tako profesionalno kot v prostem času posveča analizi, posledicam, reševanju (blaženju) in prilagajanju nanje. Sodeluje v razpravah in pisanju odzivov na nacionalne energetske in podnebne načrte, podnebne strategije, zakonodaje ter referendumske kampanje za vode. Sodeloval je pri projektu “Drevo na kolo” v sodelovanju z Društvom Est=etika, Zavodom Bob in Mrežo za prostor, kjer so izpostavili problematiko prometa v mestih ter pomen ozelenitve mest v luči spremenjenih podnebnih razmer. Primož tudi deli svoje izkušnje z mlajšimi generacijami in sodeluje na okoljskih delavnicah.

Lenart Piano, arhitekt

Lenart Piano (1995) prihaja iz Celja. Aprila 2022 je zaključil enovit magistrski študij na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani z magistrskim delom Ali lahko gradimo drugače? Idejna zasnova tovarne konopljinega betona v Šmatevžu pri Gomilskem pod mentorstvom prof. mag. Tomaža Krušca. Delo je prejelo več nacionalnih in mednarodnih priznanj: Prešernovo nagrado fakultete za arhitekturo, uvrstitev v ožji izbor za študentsko nagrado Piranesi 2022, uvrstitev med 12 finalistov za nagrado fundacije Mies van der Rohe v študentski kategoriji Young Talent Award ter štipendijo Plečnikovega sklada. Kot soavtor v kolektivu ARK Arhitektura Krušec je prejel več nagrad na javnih natečajih Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. V Ljubljani deluje v sklopu kolektiva ARK ter samostojno na projektih različnih meril.

Partnerji

Če je kuhinja srce doma, so aparati Gaggenau njena duša, ki odlično spaja ljubezen naših kupcev do kulinarične kulture ter strast do prefinjenih jedi. Razlika je Gaggenau.

Program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.