1.
Zavod Big raziskuje, vrednoti in rešuje bivanjske probleme, ko povezuje ustvarjalne subjekte v nova socialna in poslovna okolja. Ko potrošniški družbi postavlja nasproti družbo, temelje?o na znanju in inovativnosti, skuša na izviren na?in najti odgovore na zagate poznega kapitalizma. Zato vztrajno spodbuja interdisciplinarni, medgeneracijski in medkulturni dialog.
2.
Dve temeljni na?eli tega poslanstva sta spodbujanje nepri?akovanih sre?anj in skupno reševanje problemov. Iz enih in drugih se rojevajo nenavadna sodelovanja: dobro premišljeni in skrbno na?rtovani interdisciplinarni dogodki, kjer je sre?a sre?ati drugega (jaz-sre?a- ti). ?e bi vprašali pesnika Prešerna, bi dejal, da gre za sre?anje, ko »ne vrag, le sosed bo mejak«, sodelovanje pa, ko se reševanja problemov lotimo skupaj, »vsak, kar nas dobrih je ljudi«.
3.
Pred vsakim oblikovanjem prihodnosti si jo moramo najprej drzniti dovolj radikalno misliti. Pri rušenju zakoreninjenih paradigem misel nikoli ne more biti preve? drzna, prav kriza pa je pogosto tisto prelomno obdobje zgodovine, ko se novo sploh zna in zmore bole?e izviti iz starega. Kdor ho?e danes misliti prihodnost, mora znati misliti zgodovinsko – torej v povezavi družbenih in naravoslovnih ved, globalnega gospodarskega razvoja in usode posameznika.
Paradigma nove družbene realnosti, s katero bo mogo?e premagati nakopi?ene težave, je trajno ravnovesje ?lovekovega duhovnega in ustvarjalnega potenciala z mo?jo narave.
4.
?e je ravno (po)eti?no izkustvo umetnosti tisto, ki lahko do temelja pretrese posameznikov pogled na življenje, tedaj so kulturne in kreativne industrije sposobne to izkušnjo novega kolektivizirati in jo vklju?iti v naš vsakdan, oblikovati novo izkušnjo. Oblikovalsko mišljenje spodbuja procese, ki naj privedejo do boljših storitev in lepših izdelkov, zato gre z roko v roki z mišljenjem prihodnosti kot vztrajnim izumljanjem boljše sedanjosti.
5.
Jedra kreativnih industrij so danes mesta. In prav mreža mest jugovzhodne Evrope, ki se plete od Benetk do Aten, od Dunaja do Sarajeva, od Ljubljane do Tirane, od Beograda do Skopja, je tista izjemna mapa, ki se lahko dvigne nad realne teritorije in meje ter zaplodi ne le virtualna, ampak še kako realna, a skrajno nepri?akovana, nenavadna in celo neverjetna sre?anja.
6.
V jugovzhodni Evropi so doslej goreli številni ognji, ki so zanetili premnoge svetovne spopade (od sarajevskega atentata do bosanske vojne, |
od kosovske bitke do kosovske republike). Zakaj bi iz teh silovitih energij ne zmogli »zakuriti« ?esa bolj ustvarjalnega, zakaj bi namesto teritorialnih in politi?nih meja raje ne premikali meja mogo?ega? Pozicioniranje mest srednje in jugo-vzhodne Evrope na zemljevidu ustvarjalnih destinacij sveta bo pove?alo njihov prepoznavnost, promoviralo kulturni in gospodarski potencial regij ter privabilo inovativne ljudi, podjetja, projekte in investicije. Kadar zgodovinsko izkušeni nasprotniki sodelujejo pri ustvarjanju novih vsebin, lahko ponudijo post-konfliktni model sodobnemu, konfliktnemu svetu.
7.
Na tej mapi prihodnosti lahko kot domicil Zavoda Big in svojevrsten »kreativni hub« pomembno vozliš?no mesto zasede Ljubljana kot mesto prihodnosti, z ravno pravo mero trajnostnega zavedanja, multikulturne dialoške tradicije, zelene samooskrbe, obvladljivih razdalj in velikopoteznih urbanih na?rtov. V ?asu, ko si je laže zamisliti globalno »apokalipso kot še tako drobno družbeno spremembo« (dr. Slavoj Žižek), je morda dobro za?eti »od malega«: in pogledati, kaj lahko majhna prestolnica majhne evropske države naredi boljšega zase, za druge – in z drugimi! Kajti »neskon?no majhno je neskon?no bolj skrivnostno od neskon?no velikega.
Majhno je prihodnost. Veli?ina je preteklost.« (Paul Virilio).
8.
Zato za za?etek tega procesa Zavod Big mapo kreativne regije projicira na ljubljanske ulice in trge – in nanje postavlja metropolitanske paviljone, v katerih se bodo najkreativnejša mesta regije predstavila z idejami, storitvami in izdelki, ki pomenljivo oznanjajo prihodnost.
9.
In po ?em se bodo med sabo prepoznala »kreativna mesta«? Kako si bodo rekla? Zakaj bi na zagate poznega kapitalizma ne odgovorili z besednjakom socialnega protesta in angažiranega upora, s kreativnostjo množic in ustvarjanjem skupnega? Zakaj bi na socialne ruševine Akropole ne odgovorili s Kreapolisi, ne-hierarhi?no mrežo kreativnih metropol?
10.
Kreapolis je vsako mesto, ki ustvarjalnost svojih prebivalcev in gostov ne zoperstavlja demokraciji polisa, ampak s kombinacijo obeh, kreativnih industrij in participativne demokracije, iš?e nove u?inkovite rešitve starih in novih, še neznanih problemov. S prepoznavanjem in vzpostavljanjem pogojev za takšna ustvarjalna sre?anja prebivalcev kreativnih mest Mesec oblikovanja presega regionalne meje in sega po univerzalnih na?elih vztrajanja dogodkov v trajanju ?asa. |
