BIG SEE Debate 2023

Lokacija

Ogledaljarna,
Vidovdanska 2
Ljubljana

Poglobljene razprave o ustvarjalnih in poslovnih izzivih.

BIG SEE debate kot kreativni forum vrhunskih strokovnjakov in drugih poznavalcev s konceptom hibridnih dogodkov obravnavajo ključna vprašanja sodobnega časa, jih kritično presojajo in z njimi sprožajo spremembe.

Program 2023

23. marec: Moj mali vrt, moja mala kmetija

V Sloveniji se vse več sprašujemo o samoskrbi z hrano. Lokalno pridelana hrana je gotovo bolj zdrava in ima manjši ogljični odtis. Svetovno gledano, majhne kmetije s površino manjšo od 2 hektarjev, proizvedejo več kot tretjino svetovne hrane. Hrana se v Sloveniji večinoma prideluje na manjših kmetijah, skoraj 40 % kmetij je manjših od 3 ha. V Sloveniji se število kmetij manjša (od l. 2000 se je zmanjšalo za več kot 20 %), se imajo pa posamezne kmetije vse večjo površino, njihova povprečna velikost je 7 ha. Kakšna je arhitektura sodobne kmetije? Kako načrtovati samooskrbno krajino? Kako prostore za samooskrbo s hrano vključiti v načrtovanje podeželja? kaj pa samooskrba s hrano v mestih? Kaj pomeni in prinese vrtičkartvo? Ali obstajajo arthieturne rešitve za vrtičke? Kakšne so arhitekturne rešitve za pridelovanje hrane – čebelnjaki, rastlinjaki, hlevi, lope, skupnostni vrtovi, …?

20. april: Turizem na nogah

Peš turizem je ena od rastočih oblik turizma na svetovnem merilu. Turistom – lokalnim in glon+balnin odpira možnost za bolj neposredno doživljanje lokalne narave, kulture in prebivalstva, ob tem, pa je za destinacijo manj invazivna. Peš turizem je v veliko pomoč pri reševanju zadreg z mobilnostjo v turističnih destinacijah. Razvoj peš turizma je relativno poceni in trajnosten. Kako razvijati peš turizem? Ali je slovenska turistična infrastruktura pripravljena na peš turizem? Do katere mere je pohodniška infrastruktura pripravljena na večji turistični obisk? Kako razvijati pešpoti in ostalo peš-infrastrukturo z mislijo na turizem?

20. junij: Mesto pripravljeno na klimatske spremembe

Vedno bolj se kaže resnost grožnje globalnega segrevanja, tudi v naših mestih: vroča in sušna poletja, močnejši nalivi, dlje v jesen segajoče višje temperature postajajo stalnica. Ko resno vzamemo grožnjo globalnega segrevanja, se moramo nanj pripraviti. Če naj bodo mesta, v katerih živimo, odporna na klimatske spremembe, je treba to odpornost vgraditi v njihovo načrtovanje: od oblikovanja javnih prostorov, prek bolj trajnostnih načinov mobilnosti, do oblikovanja stavb, ki se hladijo in ogrevanjo na bolj trajnostne načine. Kje so najbolj vroče mestne točke? Kako jih ohladiti? Kako se pripraviti na poplave? Kako se hladiti v stavbah brez uporabe klimatskih naprav?

5. oktober, 10.00: Odraščanje s kakovostnim oblikovanjem

Igrače so bistvena sestavina razvoja otrok, saj omogočajo in spodbujajo različne oblike otroške igre. Trg igrač v Evropi znaša letno približno 25 milijard, na vsakeka otroka pripade okrog 200 evrov letno za igrače. Za Slovenijo ni natančnih podatkov, podatki pa kažejo, da imajo otroci igrače na voljo v 99% slovenskih gospodinjstev. Oblikovanje igrač ima svoje posebnosti: morajo biti varne, spodbujati morajo kreativnost, dobrodošla je didaktična nota, dovoljevati različne načine uporabe, … Za oblikovalca predstavljajo poseben izziv z oblikami, barvami in materiali pa tudi z drugačno ergonomijo otrok. O Kolikšen delež igrač pa je pri nas slovenskega izvora – tako po oblikovanju kot po proizvodnji? Koliko je izkoriščen tržni potencial oblikovanja in proizvajanja igrač? Kako narediti igrače bolj trajne – ne le za eno generacijo? Kako igrače vkjučiti v cikle krožnega gospodarstva? Kaj so primerni in trajnostni materiali? Kakšne so specifike oblikovanja igrač? kakšne so sodobne igrače in otroška oprema? Več

5. oktober, 12.00: Kje pa naj to kupim? - Prodajni porstori za slovensko oblikovanje

Eno ključnih vprašanj, ki se zastavlja med oblikovalci, je prodaja, trženje izdelkov končnim uporabnikom. Kdo prodaja slovenske oblikovalske izdelke? Kako so oblikovane trgovineKako poteka prodaja? Kako odpreti oblikovasko trgovino? Kako organizirati prodajo, trgovino? Kaj oblikovalci pričakujejo od trgovine? Kakšen servis jim pride prav? Več

19. oktober, 16.00: Graditi višje, večje, ... - z lesom

Les se je v Sloveniji v zadnjem desetletju uveljavil kot gradbeni material, ki omogoča hitrejšo in tišjo gradnjo. Les je tudi gradbeni material, z mnogo manjšim ogljičnim odtisom od recimo betonskih ali kovinskih konstrukcij. Vendar pa ostaja v veliki meri omejen na individualno, stanovanjsko gradnjo. kako spodbujati gradnjo večjih objektov – izobraževalnih, športnih, poslovnih, turističnih – v lesu? Ali je mogoče preiti na model, pri katerem bi se vse javne investicije gradile iz lesa?

19. oktober, 18.00: Kje/kdaj/kako delam?

V postkovidnem času, se razmere kar ne vračajo na stare tirnice. Med večje in vztrajnejše spremembe so se zgodile v razumevanju delovnega prostora (in časa). Nekdanje oblike pisarn, delovnih porstorov se opuščajo v prid hibridnih pisarn. Število delovnih ur, se v Sloveniji vztrajno zmanjšuje. Kaj to pomeni za pisarniške prostore? Kaj po meni izraz hibridni dom? Kako se je oblikovanje delovnih prostorov spremenilo v zadnjih letih? Na kakšen način se delovni prostori prilagajajo spremembam?