19. oktober
16.00

Ogledaljarna
Vidovdanska 2
Ljubljana

Graditi višje, večje, … – z lesom

Les se je v Sloveniji v zadnjem desetletju uveljavil kot gradbeni material, ki omogoča hitrejšo, tišjo pa tudi bolj zdravo gradnjo. Les je tudi gradbeni material z mnogo manjšim ogljičnim odtisom od recimo betonskih ali kovinskih konstrukcij. Vendar pa ostaja v veliki meri omejen na individualno, stanovanjsko  gradnjo. Gradnja z lesom je področje, ki se stalno razvija, je področje številnih inovacij. Gradnja z lesom po eni strani zahteva posebno znanje in je zato morda nekoliko zahtevnejša tako za načrtovalca kot za investitorja, zato je dobrodošlo dobro podporno okolje tako na lokalni kot na državni ravni. Kdo so glavni deležniki pri promociji gradnje z lesom? Kako spodbujati gradnjo večjih  – javnih – objektov v lesu? Ali je mogoče preiti na model, pri katerem bi se vse javne investicije gradile iz lesa? Kakšna je pri tem vloga lokalnih skupnosti? Kaj se da narediti na državni ravni? Kakšna konkretna orodja potrebujejo lokalne skupnosti za promocijo lesene gradnje? Na katerih nivojih morajo pritekati spodbude? Ali obstajajo nacionalno določeni ciji gradnje z lesom? Kakšni bi morali biti? Kako podobna vprašanja rešujejo v drugih državah? Katere države so nam lahko za zgled? Kakšna je pri uporabi lesa vloga arhitektov? Kaj pa odločevalcev? kako slediti inovacijam?

Kuratorka in moderatorka: Kristina Dešman

Razpravljavci

Janez Koželj, 3biro

Arhitekt prof. Janez Koželj , rojen v Ljubljani 1945, je začel svojo strokovno kariero s sodelovanjem pri Studiu Znak in Skupini Kras ter z dolgoletnim urejanjem revije AB. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je uvedel urbanistično oblikovanje s seminarjem in predmetom Arhitektura mesta, ki ga je učil od 1983 do 2013. Od 2006 do 2023 je bil podžupan Mestne občine Ljubljana v vlogi mestnega arhitekta. Bil je eden od protagonistov gibanja za uveljavitev kontekstualizma v arhitekturi in urbanizmu, na katerem je v teoriji in praksi utemeljeval načela trajnostnega razvoja slovenskih mest. V številnih delih, ki jih uspel s soavtorji realizirati, je raziskoval možnosti za prilagoditve različnih tipov stavb,  konstrukcij in gradiv različnim nalogam in pogojem umestitve. Od teh velja omeniti: vzidave in poskusni blok Ljubljani,  skupino hiš v soseski v Gradcu, center Portoval v Novem mestu, avtocestni viadukt Črni kal, več javnih stavb, družinskih hiš in brvi iz lesenih konstrukcij . Izdal je več monografij in dobil več strokovnih priznanj doma in v tujini.

Ana Kreč, Svet vmes

Diplomirala leta 2009 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Že med študijem se je izpopolnjevala na Fakulteti za arhitekturo in oblikovanje v Aalborgu na Danskem ter v arhitekturnem biroju Terroir v Sydneyju. Po študiju v Ljubljani je tri leta delovala v arhitekturnem biroju Sadar+Vuga predno je leta 2014 z arhitektom Juretom Hrovatom ustanovila arhitekturno prakso SVET VMES. Za delo, ki je prežeto z močno socialno agendo sta bila arhitekta tako lokalno kot tudi mednarodno prepoznana in nagrajena. Leta 2019 sta bila nominirana za Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, in sicer za ‘Arhitekturno-raziskovalni projekt vmesnega šolskega prostora preko gradnje case studyjev’. Leta 2023 sta prejela Plečnikovo medaljo in Zlati svinčnik ZAPS za leseni, 16-oddelčni Vrtec v Kočevju – enota Čebelica.
Ana Kreč od oktobra 2012 dalje deluje kot asistentka pri prof. Juriju Sadarju na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 2015 je prejela EU Marie Curie Fellowship na KU Leuven, Oddelek za arhitekturo, Campus Sint Lucas Bruselj v Belgiji, kjer opravlja doktorat iz reflektivne arhitekturne prakse.
Delujoča med Brusljem in Ljubljano s svojimi projekti, ki obsegajo nagrajene urbanistične in arhitekturne natečajne rešitve, zgrajene objekte, interierje, postavljene razstave in pisne prispevke, sodeluje v različnih strokovnih žirijah, na konferencah, okroglih mizah in razstavah, tako doma kot tudi v tujini.

Matija Goljar, arhitekt

Študiral sem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, četrti letnik opravil na študijski izmenjavi na Tehniški univerzi v Münchnu. Tekom študija se je vključeval v študentske delavnice in strokovne dejavnosti, ter sodeloval z več arhitekturnimi biroji v doma in v tujini. Z uporabo lesa v arhitekturi se je srečeval pri več natečajnih in izvedbenih projektih. Zaradi okoljske problematike se je temi lesene gradnje poglobljeno posvetil pri magistrski nalogi z naslovom: Idejna zasnova dveh stanovanjskih stolpnic s spremljevalnim programom ob križišču Kajuhove in Zaloške ceste v Ljubljani – uporaba lesene konstrukcije pri gradnji v višino.

Prijava

BIG SEE debat se lahko udeležite brezplačno, potrebna pa je prijava spodaj.

[ezfc id=’198′ /]

Partnerji

Program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.