MADŽARSKA
Vrtova v Žireh
V Žireh in v Rakulku pri Žireh je arhitektka Juta Krulc oblikovala dva srednje velika vrtova ob družinskih hišah. Z oblikovanjem vrtov je začela leta 1996, vendar jih še ni zaključila. Obikovana sta prijazno uporabniku, tako z vidika uporabe kot z estetskega vidika. Pri svojem delu je uporabila veliko spomladanskih rož, do vrtnic, javorjev, azalej in zimzelenih grmov, ki predstavljajo ogrodje vrta. Vrt kot dnevna soba Vrt v Žireh Zasebni vrt, ki ga je zasnovala gospa Juta Krulc, leži v strnjenem naselju v neposredni bližini centra Žirov. Zasnovan je tako, da je ob vhodu “pomladni vrt”, ki se ob zahodni strani hiše vije do letnega vrta. Takoj na začetku najdemo pokončne in ležeče tise, med njimi pa tudi rdečelistni javor in magnolijo stelato. Ob parcelni meji poteka navidezna meja s stebri iz kovačnikov, ki omogoča, da vrt diha in se ne skriva pred sosedi. Meja se nadaljuje s stebri vrtnic, zaključi pa z letno uto v južnem kotu, ki jo obdajajo šopi narcis. Tudi tu je letni vrt, zunanji podaljšek dnevne sobe, v središču pozornosti. Pod balkonom je zeliščni vrt, mimo katerega vodi pot do zelenjavnega vrta. Ta je, da ne bi motil celotne vrtne ureditve, obdan z nizko živo mejo, ki zakriva in omejuje zelenjavno raznovrstnost. Arhitektka ga je tokrat pustila v središču celotne zasnove, sadni vrt pa obdržala na južnem delu parcele, kjer je bila že njegova prvotna postavitev. Kasneje je bil v letni vrt umeščen umetno zgrajen ribnik, ki je z leti postal
Alica v čudežni deželi
Levstikov trg v Ljubljani že leto "skriva' v svojih opečnatih stenah posebno stanovanje. Ana Grudan je arhitektka, vendar v tem primeru nastopa kot pisateljica zgodb, saj nas čez hodnike popelje v različna obdobja in odkriva vedno nove "junake" pohištva. Tako predstavi presenetljiv roman o načinu bivanja, ki nas vedno prepriča, da magija obstaja! Stanovanje kot kalejdoskop, Arhitektura, ki piše življenjske zgodbe Spoj obnovljenega, najdenega, starega, novega, mehkega, bleščečega … in še bi lahko naštevali. Stanovanje, kjer te svetloba poišče in popelje skozi prostore. V staromeščanski stavbi v središču stare Ljubljane že ob vstopu v stanovanje začutimo scenografsko pripoved interierja s posluhom za preteklost in potrebe sedanjosti. Svetlobo v temnejših delih dneva v prostor vnašajo svetila iz različnih obdobij, z neposrednim ali posrednim načinom osvetlitve. Številna ogledala, kot denimo tisto nad kuhinjskim pultom, ogledalo v zlatem okvirju ali s svetilko obdano ogledalo iz sedemdesetih v kopalnici, dajejo prostorom dodatno globino in odboj svetlobe. Prvotni materiali so ohranjeni še v obliki obnovljenih vrat in vgradnih omaric, teraca na hodniku ter parketa, položenega v obliki ribje kosti, v prostoru kuhinje z jedilnico, dnevni sobi in otroški sobi. Tla kopalnic sestavljajo stare cementne ploščice iz istega zgodovinskega obdobja, pripeljane z drugega konca Evrope. Racionalnejši del stanovanja zaznamuje predelna stena med dnevno in otroško sobo, kjer so niše, dimenzijsko prilagojene cenovno ugodnemu tipskemu pohištvu. V vsakem prostoru se med seboj mešajo stari in novi kosi pohištva in tekstila. Arhitektka z ekipo je ob snovanju tega interierja postala "pisateljica", njene besede pa
Iz ozadja
Mnogokrat se je ozrla drugam. Obsojali so jo, da ne živi pravilno in da vedno ravno napačno. Ljudje pogosto razmišljamo o mnenju drugih. Težko jih je prezreti, četudi si to močno želimo. Včasih znajo biti ljudje kritični, predvsem pa obsojajoči. Ne smemo pozabiti, da v sebi nosimo svojo resnico, in da le to, vemo samo mi sami. Pomembno je, da se zavedamo, da drugih ne moremo spremeniti, tako kot ne moremo spremeniti njihovih mnenj. Živimo in zaživimo tako, kot se nam zdi prav. Fotografinja modnega editorijala Špela Kasal, je hotela prikazati dekle, katero ne zanima mnenje drugih. Odmika pogled od samega centra, ter se nikoli ne zazre v njega. Beži stran od ljudi, prikaže nezanimanje za mnenje ter svojeglavost. Z skrbnim stiliranjem in pravilno uporabo barvih odtenkov oblek, je Jera Puterle zajela prikrivanje, nezanimanje, hkrati pa odmaknjenost od drugih. Lahko bi rekli, da se zgodbi fotografinje in stilistke zelo dobro dopolnjujeta in tako tvorita celotno modno zgodbo z sporočilom. Ajda ima oblečeno črno obleko zapeto s črnim svilenim trakom: Anna Aichinger čevlji: Fornarina nogavice: Wolford Ajda nosi črno obleko: Anna Aichinger črni salonarji: Paco Gil, Stiefelkonig majica: Claudia Rosa Lukas hlače: Acne Jeans čevlji: vintage Obleka s cvetličnim vzorcem: Claudia Rosa Lukas črni salonarji: Paco Gil, Stiefelkonig nogavice: Wolford Obleka kožne barve: Anna Aichinger črni salonarji: Paco Gil, Stiefelkonig DATOTEKA: Uvodnik: Pier Noir, Iz ozadnja Fotografija: Špela Kasal Stiliranje: Jera Puterle Make up in frizura: Kathrin Troll Model: Ajda Retuširanje: Sanja @ Alten Zahvala Roman Valent
Vila v oblakih
Leta 2009 je bila prenovljena vila Beli dvor na Bledu, za katere prenovo je bil zadolžen Boris Podrecca. Istočasno s prenovo vile je po načrtih studia AKKA potekala tudi ureditev parka okrog nje. Lokacija vile in parka ob Blejskem jezeru je že sama po sebi zelo imenitna, zato sta tudi Boris Podrecca in studio AKKA pristopila k projektu z veliko mero prefinjenosti. Rezultat je več kot odličen. VILA BELI DVOR NA BLEDU Če bela barva stimulira vse tri občutljive fotoreceptorske predele v človeškem očesu, je vila Beli dvor s parkom območje, ki stimulira vse čute v človeškem telesu. Le redke hiše imajo to srečo, da se lahko vsak dan znova zbudijo tik ob jezeru z bogato panoramo, ki jo krasita edinstven otok in grad, že stoletja spojen s skalnatim hribom. In le redke se lahko pohvalijo, da so s svojo prenovo spet našle mesto v kaotični naravi, ki jih obkroža. Vila Beli dvor je s pomočjo Borisa Podrecce, ki je bil zadolžen za prenovo razkošne meščanske vile s konca 19. stoletja, in studia AKKA, ki je prenovil park okrog objekta, znova oživila vrednost prostora, v katerega je bila postavljena. Območje leži na pretežno strmem terenu ob jugovzhodni obali jezera, na gozdnatem predelu pod Stražo. Obstoječe strukture - poti in kamnoseški detajli - pričajo o nekdaj izrabljeni doživljajski vrednosti območja. Po eni strani se odpirajo izjemni pogledi na Blejsko jezero, po drugi pa strmo, z gozdom pokrito območje skriva zanimive ambientalne vrednosti z že obstoječimi pomenskimi
Konzolna hiša
Arhitekti z biroja 3biro (prof. Janez Koželj, Blaž Rupar, Tina Rupar Kobe) so leta 2011 zaključili uspešen projekt enodružinske hiše v Škofje Loki. Hiša stoji le na 33 m2 tlorisne površine, vendar se njena celotna bivalna površina razprostira na kar 180 m2. Zasnovana je zelo unikatno, saj s svojo obliko nudi nadstrešek za avto na eni strani, kot tudi streho nad teraso na drugi strain hiše. Pride par k arhitektu ... Zgodba bi se ne mogla začeti bolj slovensko: lokacija – nov gorenjski primestni beverlihils, naročnik – mlada zakonca z otroki, arhitekt – sosed. Rezultat? Vse prej kot slovenski. Arhitekti 3biroja so klasične predispozicije za novo hišo razumeli po svoje in z idejo prepričali tudi investitorja. Upoštevali so običajne želje po odprtem bivalnem prostoru v pritličju, spalnicah v nadstropju in kleti z domačo pisarno ter servisom, a tem željam že v idejni zasnovi dodali dva bistvena prostora, ki hiši vedno manjkata: nadstrešek za avto in nadstrešek za teraso. O njiju po navadi razmišljamo, ko so tlorisi že dorečeni ali pa kar vseljeni – in potem poleg hiše rastejo strehe vseh vrst in oblik, obledele reklamne sončnike pa lomijo poletne popoldanske nevihte. Hiša Rant v primestju Škofje Loke je očiščena vse te navlake. Stoji na rahlo nagnjenem terenu, ki proti jugu meji na dovozno cesto, na vzhodu in zahodu sta soseda, proti severu pa se razgled odpira na neposeljene poljane. Lahko bi rekli, da hišo tvori trietažno jedro, na katero se na eni strani pripenja
Klemen Zupančič (Studio Moste): Kje je doma obrt?
Pod imenom Studio Moste delujeta Klara Zalokar in Klemen Zupančič, oba mlada arhitekta in tudi unikatna oblikovalca. Naziv >>oblikovalec - izdelovalec<< po svetu ni nekaj novega in kot takšen se je pojavil z gibanjem Arts & Crafts v Angliji. Kako je pa danes v Sloveniji biti izdelovalec-oblikovalec in s kakšnimi izzivi se pravzaprav ustvarjalci soočajo... Kje je doma obrt? Biti oblikovalec in izdelovalec se lahko sliši precej romantično – nekdo, ki sam materializira svoje zamisli, kontemplativno ustvarja v majhnem studiu in živi v svojem svetu. Podobno kot kipar, umetnik, ki se na videz ne ukvarja z vsakdanjimi težavami, s tem, kako bo izvedel naslednjo skulpturo, ampak z vprašanji višjega reda – kakšno bo doživetje njegovih izdelkov, kako bodo umeščeni v prostor in kakšna svetloba bo padala nanje. Obe predstavi sta lahko resnični in držita za številne ustvarjalce, katerih skupna lastnost pa je večinoma ta, da gre za izkušene ustvarjalce v zrelih letih, ki so v svojem delu dosegli mojstrsko raven. Da so lahko prišli do te točke, so morali biti v začetkih svojega ustvarjanja v veliki meri tudi obrtniki. »Ni umetnosti brez obrti. Ideja za sliko še ni slika,« kot pravi Richard Sennett. Umetnik, ki ne zna fizično izvesti in materializirati svoje ideje, se mora najprej priučiti obrti, ki jo bo kasneje lahko uporabljal kot orodje, sredstvo za doseganje svojih ciljev. Obrtniško znanje je v današnjem času tisto, do katerega se je včasih izjemno težko dokopati. Za primer bom vzel mizarsko obrt, ki mi jo je v zadnjih nekaj
Druga koža
Trajnostna hiša - običajno takoj zagledamo enostaven kubus, zaprte fasade na sever, odprte na jug, zunanja senčila in debelo izolacijo. Švedski arhitekturni biro Unit Arkitektur AB pa je imel vizijo videti nekaj novega in tako je v letu 2011 nastala Steklena hiša - hiša, ki namesto zidov ustvarja podnebje. Steklena hiša Besedilo: Bor Pungerčič, maj 2012 Karin in Sven-Oval sta imela nenavadno željo. Bolj kot karkoli drugega sta si želela hišico s pogledom na čudovito švedsko pokrajino. In severnoafriškim podnebjem. V lasti sta imela staro kmetijo na Švedskem. In na drugi strani telefona tri mlade arhitekte. Mikael, Klas in Frans so staknili glave in se namesto oblikovanja materialov lotili oblikovanja klime. Medtem ko bi bila toplotna prenova stare hiše predraga in so v njej tako ostale samo spalnice z debelimi pernicami, je bila gradnja mediteranskega podnebnega pasu smešno poceni. Za ceno 100 m2 običajne stavbe so Mikael, Klas in Frans zgradili 250 m2 steklenjaka. Namesto parketa sta Karin in Sven-Olav izbrala divje špansko cvetje. V njunem zasebnem podnebnem pasu odlično uspeva. Projekt je leta 2012 dobil nagrado Hiše Awards za trajnostno odličnost: Sinergijo med morfologijo kmetijskih objektov in tipologijo steklenjaka izkorišča za estetsko izvirno in ekonomsko izjemno učinkovito realizacijo koncepta hiše kot kompleksa zasebnih klimatskih prostorov. Z inženirsko predanostjo izvedena toplotna zasnova stanovalcem omogoča uživanje v vseh prednostih mediteranskega podnebja v srcu skandinavske pokrajine, brez energetskih, stilskih ali cenovnih ekscesov. DATOTEKA Uvodnik: Urška Gregorič, Druga koža Besedilo: Bor Pungerčič, Steklena
Stari duh v novem telesu
Zasebna hiša in vrt v okolici Ljubljane sta v letih od 2007 do 2009 zaživela na novo. Na mestu, kjer je bil včasih srž dogajanja, je s pridihom zgodovine nastala nova hiša in vrt ob njej. Krajinski arhitekt Mitja Škrjanec, Landscape d.o.o. je oblikoval okolico hiše z nadgradnjo starih elementov, kot sta sadovnjak in travnik, ter jih uredil na sodoben način. Veliko je detajlov v vrtu, ki spomnijo na nekaj več, na nekaj domačega in prijetnega. HIŠA Z RAZGLEDOM NA ŠTIRI LETNE ČASE Na starem vrtu v vaškem jedru sta včasih stala star kamnit hlev in lesen skedenj. Kasneje se je tam odprla kovačija, še kasneje, pred vojno, pa so tam uredili vaško trgovino z gostilno. Danes je na ruševinah starih, dotrajanih objektov nastala nova stanovanjska hiša z vrtom, ki združuje tradicionalne motive oblikovanja s sodobnimi. Preoblikovani vrt tako ponuja bogate zgodbe iz zgodovine prostora, ki na slikovit način ustvarjajo doživljajsko bogate ambiente skozi vse letne čase. V vrtu so ohranjene in preoblikovane podobe visokodebelnega sadovnjaka, cvetočega travnika, peščenega balinišča, mogočnih orehovih dreves in rožne senčnice. Nova krajinska zasnova te stare elemente s sodobnimi prijemi nadgrajuje in poudari. Krajinski arhitekti so pod častitljivi stari jablani iz spoštovanja pogrnili peščeni krožni preprogi. Okoli ene so postavili sedem vogalnih kamnov iz zidov stare hiše. Lastniki so ta prostor ljubkovalno poimenovali “Sneguljčica in sedem palčkov” - v času, ko jablana zacveti in se preobrazi v belo obleko Sneguljčice. Stara vrtna lopa je preoblečena v surovo leseno obleko, ki
Za dobre ideje je denarja veliko
Branko Drobnak, predsednik kluba Poslovnih angelov Slovenije o tem, kako zagotoviti sredstva za financiranje inovativnih idej. Pravi, da je za dobre ideje denarja dovolj. Pogovor z Brankom Drobnakom, predsednikom kluba Poslovnih angelov Slovenije Branko Drobnak je karizmatični finančnik, ki ga večina najprej poveže s holdingom Poteza, ki je neslavno končal v stečaju na začetku globalne finančne krize pred nekaj leti. O tem govori brez težav. Prizna, da zaradi z dobrimi rezultati napihnjenega ega ni predvidel tveganja, zaradi česar je naredil verjetno najdražjo napako v svojem življenju. A ostal je poslovnež z izdelanim stilom, še vedno nosi rdečo ovratno rutko in žepni robček. Še vedno spodbuja talente in vlaga v inovativne ideje. Zanima ga, kaj bo prinesel t. i. internet stvari, kako delujejo možgani in kdaj nas bo poganjala fuzija. Sva v prostorih Poslovnih angelov Slovenije. Za kakšen klub gre? S sodelavci sem v življenju naredil več kot 20 startupov, med njimi družbo Poteza. Ko smo opazili, da obstaja potreba po sistemski pomoči, smo leta 2006 ustanovili klub. Namenjen je iskanju sredstev za podjetnike, ki imajo dobre ideje, nimajo pa denarja za realizacijo. Mi pomagamo in povemo podjetniku, kaj menimo o ideji, ali je sprejemljiva, ali se jo da izvesti. Pogovorimo se tudi o tem, kje še lahko dobi sredstva. V Sloveniji imamo namreč za zagonska podjetja (ang. startup) zelo dobro razvito podporno okolje – od tehnoloških parkov do raznih izobraževalnih institucij, država pa je razvila še cel kup mehanizmov za pomoč – najbolj dejaven in razvit je Slovenski podjetniški sklad