Branko Drobnak, predsednik kluba Poslovnih angelov Slovenije o tem, kako zagotoviti sredstva za financiranje inovativnih idej. Pravi, da je za dobre ideje denarja dovolj.

Pogovor z Brankom Drobnakom, predsednikom kluba Poslovnih angelov Slovenije
Branko Drobnak je karizmatični finančnik, ki ga večina najprej poveže s holdingom Poteza, ki je neslavno končal v stečaju na začetku globalne finančne krize pred nekaj leti. O tem govori brez težav. Prizna, da zaradi z dobrimi rezultati napihnjenega ega ni predvidel tveganja, zaradi česar je naredil verjetno najdražjo napako v svojem življenju. A ostal je poslovnež z izdelanim stilom, še vedno nosi rdečo ovratno rutko in žepni robček. Še vedno spodbuja talente in vlaga v inovativne ideje. Zanima ga, kaj bo prinesel t. i. internet stvari, kako delujejo možgani in kdaj nas bo poganjala fuzija.

Sva v prostorih Poslovnih angelov Slovenije. Za kakšen klub gre?
S sodelavci sem v življenju naredil več kot 20 startupov, med njimi družbo Poteza. Ko smo opazili, da obstaja potreba po sistemski pomoči, smo leta 2006 ustanovili klub. Namenjen je iskanju sredstev za podjetnike, ki imajo dobre ideje, nimajo pa denarja za realizacijo. Mi pomagamo in povemo podjetniku, kaj menimo o ideji, ali je sprejemljiva, ali se jo da izvesti. Pogovorimo se tudi o tem, kje še lahko dobi sredstva. V Sloveniji imamo namreč za zagonska podjetja (ang. startup) zelo dobro razvito podporno okolje – od tehnoloških parkov do raznih izobraževalnih institucij, država pa je razvila še cel kup mehanizmov za pomoč – najbolj dejaven in razvit je Slovenski podjetniški sklad (SPS), potem so tu Slovenska investicijska družba in poslovne banke, ki z SPS ponujajo subvencionirana posojila. V zadnjem obdobju je na voljo tudi veliko evropskih sredstev. Sicer pa je na splošno tako – za slabe projekte denarja ni, za dobre pa je in to poceni.

Koliko mladih podjetnikov vas kliče?
Zelo veliko. Zima je bolj mirna, spomladi in jeseni pa dobimo tudi 30 klicev na mesec. Veliko ljudi nas prosi za pomoč pri odprtju frizerskega salona ali obnovi starega hotela … Vendar mi tega ne delamo. Ne investiramo v klasične storitvene dejavnosti brez možnosti za rast. Investiramo v inovativna podjetja, ki imajo veliko tržnih možnosti.

Ima informacijska tehnologija (IT) največ potenciala?
Po podatkih strokovnjakov IT in internet kot osnovna infrastruktura spadata med najbolj zanimiva področja prihodnosti. Sploh zato, ker se vse premika v oblak, kar bo spremenilo celotno strukturo gospodarstva. Pričakujemo tudi, da se bo razvil t. i. internet stvari, ki bo obrnil svet na glavo. Potencialni sta tudi področji nano- in biotehnologije. Vlaga se v varovanje zdravja, individualizirana biološka zdravila … Sicer pa je danes v Evropi in Ameriki kar devet milijard evrov vreden odgovor na vprašanje, kako delujejo možgani. Kmalu se bomo morali osredotočiti tudi na spremembo energetskih virov – poteka ukvarjanje s fuzijo, vmes pa se iščejo alternative. Vse to bodo naredila mlada podjetja z »angelskim« kapitalom, ne obstoječi sistemi, ki se borijo le za oblast in kapitalizacijo svojih vložkov.

Bi morali mladi o tem razmišljati po koncu osnovne šole, pri vpisu na fakulteto – ali pa si lahko privoščimo študij na Filozofski fakulteti in kljub temu upamo na uspeh?
Družboslovje je pomembno vezno tkivo. Imamo veliko dobrih inženirjev, ki pogorijo, ker nimajo občutka za odnose z ljudmi. Dobri timi imajo odlične inženirje, dobre prodajalce in ljudi, ki dobro razumejo medčloveške odnose – saj je treba idejo tudi prodati.

Se pravi, da je interdisciplinarnost nujna?
Vsekakor se je pametno izogniti »enokulturnosti« v podjetju in sestaviti ekipo iz družboslovca, tehnika in nekoga vmes.

Pomagate mladim podjetnikom tudi pri povezovanju?
Danes v podpornem okolju, ki ga znatno podpira tudi država, delujejo Hekovnik, 30Lean in druga podjetja, ki pomagajo startupom; v BTC-ju zaganjajo ABC-pospeševalnik, ki bo menda v kratkem ugledal luč sveta … Podjetnik lahko dobi znanje v klubih, kakršen je naš, naštetih in drugih podjetjih, tehnoloških parkih, regionalnih pospeševalnikih, inkubatorjih, na fakultetah … Boštjan Špetič, soustanovitelj enega izmed prvih slovenskih zagonskih podjetij Zemanta, je z analizo ugotovil, da višina sredstev, vloženih v slovenske startupe, skokovito narašča.

Vendar kljub temu poudarjate pomembnost vitkega ustanavljanja mladih podjetij.
Posluj vitko je biblija podjetnikov, sicer pa brezplačno dostopna e-knjiga. V ZDA so ugotovili, da je umrljivost startupov velika, ker mlada podjetja posnemajo procese velikih. Vitko poslovanje spreminja način razvoja ideje, skrajšuje čas za zagon podjetja. In kar je najpomembnejše – razmeroma malo denarja je porabljenega do takrat, ko podjetnik ugotovi, ali je njegova ideja sprejemljiva za trg.

Ideja je torej ključnega pomena.
In sposobnost realizirati jo. Samo ideja je premalo. Okrog sebe moraš sestaviti kakovosten tim.

Kako?
To je pa umetnost. Običajno ljudje tim iščejo v krogu prijateljev in znancev.

Je to pametno?
Do neke mere je. Ko začneš podjetje graditi in potrebuješ strokovnjake posameznih profilov, pa moraš poiskati najboljše na trgu.

Ampak ti so lahko (pre)dragi.
Poiščeš najboljše, ki si jih lahko privoščiš. Najti moraš ljudi, ki so pripravljeni tvegati s tabo in se za razmeroma majhno nadomestilo usesti na tvoj voz neudobnosti ter biti vlagatelji s svojim delom.

Se s podjetjem osredotočiti na Slovenijo?
Ne. Slovenski trg je primeren za lokalno monopolno storitveno dejavnost – lahko odpreš »frizeraj«, mesarijo, gostilno; ne boš umrl, a bogat tudi ne boš. Velike ideje so tehnološke. Izobraženi mladi jih razvijajo in imajo globalno tržno sposobnost.

Katera država pa je za Slovence najbolj zanimiva?
Anglija. Magnet pa ostajajo tudi ZDA s Silicijevo dolino in drugimi centri tehnološkega razvoja. Na ameriških raziskovalnih inštitutih se ideje hitro valijo in postajajo vidne v vsakdanjem življenju, seveda skozi startupe. Natanko tako so nastali Facebook, Google in Airbnb.

Je potem dobro razmišljati že o študiju čez lužo?
Nič ni narobe, če študiraš pri nas, ker ravno tako lahko dobiš temeljito znanje. Nihče ti ga pa ne more vliti v glavo. Težava je v tem, da veliko ljudi pri nas študira, da si podaljšajo mladost, ne pa da bi se pripravili na profesionalno kariero.

Je kriv strah?
Generacija Y se ne boji ne Evrope ne sveta. Govori angleško, ima veliko znanja, meje so odprte. Danes lahko izkoristiš program Erasmus, greš kamorkoli in ostaneš kjerkoli.

Na kateri točki startupa se najpogosteje pojavi napaka?
Največkrat je napaka v tem, da ljudje mislijo, da vse vedo. Zato je nujno treba delovati vitko. Npr.: opazuješ ljudi z bolečino in dobiš idejo, da bi izdeloval obliže. Ugotoviti moraš, ali je ideja tehnično in finančno izvedljiva, kdo bo obliže kupoval in kdo že ima na trgu primerljive izdelke, kakšna je njihova cena in kako se razlikujejo od obližev, ki bi jih sam ponujal. Če imam nekaj revolucionarnega, pol cenejšega in dvakrat boljšega, imam možnost, da uspem. Naši podjetniki pa imajo velikokrat idejo, a se ne ozirajo na konkurenco in si domišljajo, da bodo svoje obliže dali na internet, kjer se bodo prodajali sami od sebe. Na tej točki pridemo do druge največje napake – zelo podcenjujemo stroške prodaje in distribucije izdelkov, ki dosegajo od 70 do 80 odstotkov prodajne cene. Danes je umetnost prodati, ne narediti.

Pronicljiv marketing ima torej tudi svetlo prihodnost.
Seveda, samo poglejte, kako se širi internetna prodaja.

Kaj pa podpora politike? Kaj se zgodi, če posežeš na politično bolj kočljivo področje?
Tega ni. Oblast je na osnovi evropskih usmeritev uspešno podprla institucije podpornega okolja za zagonska podjetja, tudi banke opažajo potencial na tem področju. Manjka pa nam to, da bi vlaganja v startupe, pospeševalnike in sklade tveganega oziroma semenskega kapitala postala davčna olajšava pri plačilu davka od dobička podjetij. Tako kot olajšave za vlaganja v razvojno-raziskovalno delo. Potem bi se baza investitorjev in višina vloženih sredstev znatno povečali. Tako se je zgodilo tudi v Nemčiji, Avstriji in drugih zahodnoevropskih državah po uvedbi takšnega ukrepa.

Je to možnost za oživitev gospodarstva?
Samo tako lahko rešimo gospodarsko krizo. Trg zahteva odzivnost. Majhna in srednje velika podjetja so hitro prilagodljiva – za razliko od velikih. Čeprav je tako tudi zato, ker imamo tako neurejeno zakonodajo. Ampak to je težava makroekonomskega sistema, za katerega vsi vemo, da potrebuje spremembe.

Potrebovali bi torej debirokratizacijo, ampak kaj ni tudi poslovanje v Sloveniji drago?
Če posplošim: nas je dva milijona; pol milijona je penzionistov, 120 tisoč je nezaposlenih, 100 tisoč vključenih v izobraževalni sistem. 800 tisoč je zaposlenih, od tega jih je od proračuna odvisnih 300 tisoč, v ožji državni administraciji jih dela 120 tisoč in ti regulirajo 600 tisoč ljudi, kolikor jih ostane. To je nelogično in predrago. Pa še rezultatov ni.

Torej na tej točki trčijo tudi mladi podjetniki?
Ne, oni trčijo ob sistem pri regulativi. Ne da nečesa ne smeš ali ne moreš, le predolgo traja in to je nepotreben strošek. Saj poznamo zgodbo o fantu, ki je želel imeti pivovarno (Vasja Golar s Pivovarno Bevog, op. a.). Povečati moramo produktivnost državne administracije.

Če dodamo še obdavčitev, je misel o selitvi v tujino logična.
Če pogledaš pod povečevalnim steklom, tudi v tujini ni vse zlato, kar se sveti. Od blizu, v svojem okolju opazimo podrobnosti, od daleč pa vidimo le lepo sliko. Tudi za tujca je Slovenija krasna, dokler ne potrebuje delovnega dovoljenja; tu se začnejo težave.

Če zaključiva malo bolj optimistično …
Saj nisem pesimist. Slej ko prej bo prišel režim, ki bo našel denar, da se bodo postopki poenostavili in bomo celotno administracijo spravili na računalnike. To bi lahko z dobrimi strokovnjaki, ki jih je v Sloveniji veliko, naredili v nekaj letih.

Torej je kljub vsemu Slovenija za startupe dobro urejeno, spodbudno okolje?
Vedno se da še kaj izboljšati, a je država na tem področju v zadnjem obdobju veliko naredila. Bi bilo pa dobro, da bi s t. i. pametno specializacijo čim prej izboljšala še izhodišča za črpanje evropskega denarja.

Imate za vse potencialne mlade podjetnike kakšen namig?
Prvič: na internetu se pozanimaj o podpornem okolju in izkoristi brezplačno pomoč. Drugič: poišči nekoga, ki je tvojo pot že prehodil, in se pogovori z njim; zakaj bi ponavljal napake. Tretjič: z izdelano poslovno idejo pridi po pomoč k nam, Poslovnim angelom.

Pogovarjala se je: Anja Sedej
Portret: Andrej Korenč