ITALIJA
Carturesti Carusel
Zgodovinska stavba v središču Bukarešte je bila prvotno zgrajena kot banka, v petdesetih pa je bila spremenjena v trgovino z oblačili. V devetdesetih letih so trgovino zaprli, stavba pa je počasi propadala. Po zadnji obnovi je ponovno zaživela kot knjigarna. Stalnica stavbe je spreminjanje skozi čas; lupina ostaja, napolni pa se z novo vsebino. Zasnova obnove sledi življenju stavbe: vsi novi deli so jasno vidni in njena trenutna funkcija je le drobec v zgodovini. Sledi prenov skozi čas – vidni betonski zidovi in vrste nosilcev – so ostale vidne tudi danes. Ker gre za trgovino – knjigarno, je glavni element interierja pohištvo, ki ima optično in skulpturalno vrednost, pri čemer poudarja klasične elemente izvirne stavbe. Višina osrednjega prostora je dopustila vstavljanje vmesnih nadstropij, ki preoblikujejo prostor. Tkivo mehko prelivajočih se oblik se ovija okrog stebrov, enkrat spredaj, drugič zadaj. Nežna ograja iz vertikalnih elementov, ki spominja na stare železne ograje, je včasih odprta, drugič zaprta – odvisno od naše točke gledanja in od tega, kje se valovi etaž bolj na gosto združijo. Na videz naključno razporejena osvetlitev, ki spominja na zvezdnato nebo, je skrbno preračunana, tako da ne le množica knjig, ampak stavba v celoti zažari s svetlejšim sijem kot kadarkoli prej. DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtorji: SQUARE ONE; Adrian Cancer-Zeana, Sabin Dumitriu Projektna skupina: Ioan Vladescu, Vlad Cretu, Andrei Palita Prenova: Capitel Avantgarde Statika: Pop si Asociatii Fotografije: Cosmin Dragomi Izvedba: 2015 Lokacija: Bukarešta, Romunija Površina: 1000 m2 Investicija: 500.000
Muzej ikon
Betonska konstrukcija v slogu Le Courbusierjeve hiše Dom-Ino je bila zapuščena vse od padca komunizma. Vanjo so se odločili umestiti muzej pravoslavnih ikon. Lokalni arhitekturni biro DEA Studio naj bi zasnoval zunanjo lupino, nemški biro Bolles+Wilson pa interier za razstavo 300 pravoslavnih ikon. Fasada z drobno modulacijo okenskih odprtin v debelih zidovih išče vzporednice s srednjeveško mističnostjo. Prostori za zaposlene obsegajo klet z arhivom ter pritličje z laboratoriji in pisarnami. Osrednji del pritličja in nadstropje pa sta namenjena obiskovalcem. V delu nadstropja so odstranili znaten del betonske plošče, da je nastala velika odprtina, v katero so nato vstavili leseno prizmo stopnic, ki se dvigne nad etažo in ponuja pregled nad sosledjem barvnih razstavnih sob. Vzpon po stopnicah odpre panoramski pogled na 9,5-metrski zid, pobarvan z zlato in posut s preprogo drobnih ikon. Razstavni prostori so obarvani z močnimi barvami, ki označujejo različne zbirke ikon, s čimer na obiskovalce naredijo močan vtis. »Črni labirint« je temen prostor, osvetljen le točkovno, ikone v polsenci lebdijo v posameznih nišah. Takoj za njim obiskovalec vstopi v čutni rdeči salon z mogočnim ikonostasom. Zadnja soba je bela kot nebesa, v njej pa so na ogled najdragocenejše ikone iz muzejske zbirke. Popotovanje v čutni mistični svet. Katere so zanimivosti razvoja projekta Muzej ikon? Ko se je prenova stavbe bližala koncu, je muzej obiskal premier Edi Rama. Presodil je, da fasade, ki so jih predhodno zasnovali arhitekti DEA Studia, delujejo preveč zaporniško, in nas povabil, naj govorico interierja nadaljujemo tudi na
Hiša v češnjevem vrtu
V bližini Sofije so prenovili staro, predvojno vilo, ki sta jo med vojno zaradi strateške lege uporabljali tako ruska kot nemška vojska. Vila stoji med reko Iskar in goro Vitoša, le 12 km od središča Sofije. Prenovili so jo v majhen hotel z restavracijo. Stara stavba je tradicionalna monolitna hribovska hiša, postavljena v starem češnjevem vrtu. Vstavljanje novega volumna ob prenovi se je izkazalo za občutljivo nalogo. Stari in novi del sta ometana z enakim belim ometom, ki stavbi poveže, stik med njima pa se bere na nivoju volumna. V stari stavbi so bili prenovljeni lesena tla, opečni zidovi in teraco stopnice, lesena mansarda pa je zaživela s prenovljenim ostrešjem. Novi del hiše je oblikovan v kombinaciji lesa, jekla in vidnega betona, kot interpretacija stare stavbe. V staro fasado so bile dodane nove odprtine, pa tudi stekleno dvigalo, ki vodi na panoramsko teraso z bazenom in čudovitimi pogledi na Vitošo. Dvovišinski vmesni prostor je poln svetlobe zaradi velikih steklenih površin, ki se z drsnimi paneli odprejo proti vrtu. Notranjost vile je oblikovana večnamensko – kot restavracija ter prostor za dogodke in konference. V prvem nadstropju se navzven odpira še več terasnih površin. Tu so sobe, ki se v previsu stegujejo v naravo, in telovadnica. Klet novega dela je namenjena vinski kleti in kuhinji. DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtorji: Peter Torniov, Milena Filcheva; Bureau XII Fotografije: George Palov, Tsvetomir Dzhermanov Izvedba: 2016 Lokacija: Pancharevo, Bolgarija Površina: 1206 m2
FOTOGALERIJA BIG ARHITEKTURA 2018 – 12. APRIL
FOTOGALERIJA BIG ARHITEKTURA 2018 - 12. APRIL Foto: Miloš Horvat in arhiv Zavod Big
Sladkovodni akvarij v Karlovcu
Sladkovodni akvarij v Karlovcu stoji na desnem bregu reke Korane. Oblikovan je okrog križišča treh pešpoti, ki vodijo proti mestu, v naravo in do bližnje prometnice. Okoli osrednjega trga so nanizane tri ločene stavbe: v eni so razstavni prostori, v drugi čitalnica in kavarna ter v tretji muzejske pisarne. Vsaka od njih ima le eno fasado, vse ostale pa so vkopane in ozelenjene, tako da ohranjajo naravni relief doline reke Korane. Navdih za obliko stavbe je bilo zvezdasto oblikovano obzidje mesta Karlovac. V akvariju so na ogled flora in favna hrvaških rek ter tradicionalna kultura štirih rek karlovške kotline. Postavitev razstave sledi poteku tipične kraške reke. Po živahnem delu blizu izvira se potek reke umiri, prostor pa razširi in osvetli prek sten akvarijev; obiskovalci si lahko odpočijejo na blazinah ob poslušanju značilnih zvokov reke. Sprehod skozi razstavo razkaže sosledje gledišč – najprej lahko obiskovalec ribe opazuje od zgoraj, kot v potoku; nato se spusti na njihov nivo in nazadnje pod prozorni predor, jate rib pa zdrsijo nad njim. Spoštljivost do narave od zunaj in znotraj. Kje vidite presežek, dodano vrednost projekta? Akvarij stoji blizu reke Korane. Kot staro mestno središče Karlovca, ki je zaščiteno z obrambnimi zidovi in zemeljskimi nasipi je tudi akvarij vstavljen v naravno okolje in pokrit z zelenjem. Naš cilj je bil oblikovati novo mestno atrakcijo, točko, ki oživlja nabrežja reke ter privablja prebivalce in turiste. 3LHD DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtorji: 3LHD Projektna skupina: Saša Begović, Marko Dabrović, Tatjana
Hiša Lama
Hiša stoji na dolgi in ozki parceli (7,5 x 40 m). Zato je stavba široka le 4,5 m in se naslanja na slepi zid sosednje hiše. Odprte in zaprte fasade hiši dajejo intimo in jo odpirajo proti soncu na južni strani. Cestna fasada je ozka, vhod zaznamuje škatla iz toplotno obdelanega – žganega lesa. Žgani les se ponovi na nasprotni fasadi, ki hišo lijakasto odpre proti intimnemu vrtu. Okna so razporejena tako, da v hišo spustijo ravno prav svetlobe: večja v spodnjih nadstropjih, manjša zgoraj. Hiša sledi pasivnemu standardu z orientacijo, izolacijo in trislojnimi okni. V notranjosti se tople lesene obloge izmenjujejo s surovostjo betonskega stropa in kovinske stopniščne konstrukcije. Pohištvo je izdelano po meri, nekaj kosov pa je starejših. Hiša, pri kateri je bila nenavadno oblikovana parcela povod za kreativen razmislek o sodobnem bivanju. DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtorji: Dan Enache, Calin Radu; Lama Arhitectura Fotografije: Radu Malașincu Izvedba: 2015 Lokacija: Bukarešta, Romunija Površina parcele: 300 m2 Pozidana površina: 60 m2 Površina: 225 m2
Hiša NHRV
Hiša je nastala v pogojih, značilnih za Bosno in Hercegovino: majhen proračun, slabo razvito gradbeništvo in neurejena gradbena zakonodaja. Kljub temu pa ji je z iskanjem alternativnih materialov, s premišljenimi detajli in drugačnim jezikom uspelo preseči prevladujoče vzorce. Družinska hiša stoji na pobočju nad Sarajevom. Zgleduje se po katunih, bosanskih gorskih kočah, za katere je značilen kompakten volumen s strmo streho, odprto proti pobočju. Kompozicija kubusov hiše in garaže se skupaj s tretjim, še nezgrajenim (pergolo), odziva na razpršenost okoliške gradnje. Hiša in garaža si stojita nasproti in ustvarjata različne sekvence prostora, upoštevajoč program hiše na različnih točkah tlorisa. Hiša je kombinacija belega okvirja iz nagubane pločevine ter lesenega polnila na sprednji in zadnji fasadi. Lesena senčila spreminjajo značaj stavbe od odprtega do povsem zaprtega, ko hiša ni v uporabi. Zaradi prezračevanega ovoja, mase stavbe in pravilne orientacije proti soncu ima hiša kljub dostopni ceni nizke toplotne izgube. Dokaz, da je s premišljeno arhitekturo mogoč preskok v kakovosti. Kje vidite presežek, dodano vrednost projekta? Dodana vrednost je relativno poceni gradnja, pri kateri smo natančno premislili o prioritetah, izboru materialov in načinu gradnje. Presežek pa je zlitje z okolico in nadzorovanje pogleda – z zapiranjem na zadnji strani in odpiranjem od znotraj. Filter arhitektura DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtorji: Vedad Islambegović, Ibrica Jašarević, Asmir Mutevelić, Nedim Mutevelić in Kenan Vatrenjak; Filter arhitektura Fotografije: arhiv arhitektov Izvedba: 2014 Lokacija: Nahorevo, Sarajevo, Bosna in Hercegovina Površina: 150 m2 Parcela: 4000 m2 Pozidana površina: 185 m2
Hiša V
Na madžarskem podeželju je mediteranski tip hiše, tradicionalno povsem tuja tipologija, v zadnjih desetletjih postal prevladujoči tip gradnje. Hiša V se temu trendu namenoma izogne. Z majhnimi stavbnimi kubusi in dvokapno streho je sodobna interpretacija tradicionalne madžarske podeželske hiše. Brez nepotrebne dekoracije ohranja le bistvene elemente. Največja odlika lokacije so čudoviti pogledi na okolico. Celotna južna, ulična stran hiše je zastekljena in ponuja razgled na Gellérthegy (ikonični hrib Budimpešte), parlament in vijugasto Donavo. Hiša je namenjena dvema generacijama družine in po obliki sledi funkcionalni razporeditvi, tako da jo sestavljata dve povezani hiši. V obe se vstopa na prelomu V-oblike, skozi skupno dvorišče. Tlorisno sta enoti podobni, dinamiko pa v bivanje vnaša zamikanje prostorov za pol etaže. Za dnevnimi prostori in otroškimi sobami se stopnišče vzpne na vrh in se odpre v veliko panoramsko spalnico. Hiša V je nizkoenergijska, razreda A+, in uporablja izključno obnovljive vire. Stene in streha so skoraj ničenergijske; del strehe ima nameščene solarne panele. Sistem ogrevanja, hlajenja in nadzora nad senčili je avtomatiziran. Najvišja kakovost bivanja v vseh letnih časih. Kaj je posebnost hiše V? Parcela, na kateri je zgrajena hiša, je ena najvišje ležečih lokacij področja Üröm – Rókahegy, hribovitega področja severovzhodno od Budimpešte. Želeli smo zgraditi hišo za dve generaciji, ki na najboljši mogoči način izrablja svojo umestitev, hišo, ki je sodobna in obenem nova referenca predmestne kulture bivanja. Reload Architects’ Studio DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtorji: Péter Csizmadi DLA, Anikò Petőcz-Tòth; Reload Architects’ Studio Fotografije: Krisztián
Hiša na Tolstojevi
Zaradi programskih želja naročnika in razmeroma majhne parcele je bil volumen razvit v višino. Hiša je bila oblikovana za potrebe štiričlanske družine, principi bivanja v atrijski hiši pa so prilagojeni vertikalni obliki grajene lupine. Koncept razporejanja prostorov je temeljil na optični povezavi med prostori in na dostopanju do sob na različnih nivojih. Nadstropja so po vertikali zamaknjena za pol etaže in se odpirajo v skupen centralni prostor. Poteza stopnišča, velika odprtina do strehe s svetlobnikom, artikulira horizontalne in vertikalne komunikacije v hiši. Vodi tudi na streho, saj je celotna strešna površina zamišljena kot nadaljevanje zunanjih vrtnih površin. Na tleh, v središčni točki svetlobnega kvadra, je posajeno drevo, ki živi in se stara skupaj s prebivalci hiše. Materiali, uporabljeni v zunanjosti in notranjosti, so takšni kot narava na vrtu, z napakami in medsebojnimi razlikami – ročno izdelana opeka in surov macesnov les. Oblikovanje volumna hiše je monolitno, a vrsta detajlov v manjše merilo vnaša drobne ritme in nianse: načrtovani postopni prehodi površin od zaprtih k bolj odprtim znotraj hiše; plešoče sence na tla odslikanih vertikalnih vzorcev. Sodobna vila z obilo elegance. DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtorji: Cristina Barna, Sorin Diaconescu; Outline Architecture Office Fotografije: Sorin Diaconescu, Traian Cimpeanu Izvedba: 2016 Lokacija: Bukarešta, Romunija Površina: 386 m2
Okvirji novih zgodb
Razstava študentov Fakultete za arhitekturo UL: Pristopi k prenovi vile na Tomšičevi 12 v Ljubljani Meščanska Vila na Tomšičevi 12 se nahaja v samem kulturnem središču mesta Ljubljane - je soseda prenovljene Opere, Narodne in Moderne galerije ter Narodnega muzeja. Vrt vile se s severne strani dotika Cankarjeve ulice, najpomembnejše mestne promenade, ki v podaljšku s Čopovo ulico na eni in Jakopičevem sprehajališčem na drugi strani, središče mesta povezuje s parkom Tivoli. V njej že od leta 1957 domuje Društvo slovenskih pisateljev, kasneje sta se mu pridružila še Društvo slovenskih prevajalcev in SlovenskiPEN center, od leta 1967 pa se v 1. nadstropju nahaja Klub kulturnih delavcev znan tudi pod imenom Restavracija Pen Klub. Vsebina vile je torej glede na njen okoliš ustrezna. Da bi kot taka ponovno zaživela in zažarela v svoji najboljši možni luči, privabljala širši krog domačih in tujih obiskovalcev, pa bi morala stopiti v čas s sodobnim časom. Točni podatki o njeni gradnji in njenih prvih prebivalcih niso znani. Dotični predel mesta, nahajajoč se neposredno ob takratnem mestnem sredšču, je bil do konca tretje četrtine 19. stoletja urejen precej stihijsko. Konec 19. stoletja ga je na podlagi osnutka regulacijskega načrta iz leta 1876 na novo regulirala in pozidala Kranjska stavbna družba. Mestna četrt je zahvaljujoč bogatemu, zračnemu, z drevoredi zazelenjenemu uličnemu prostoru in kakovostni arhitekturi, veljala za enega najuglednejših predelov v mestu. Stavbna zemljišča nastala s pravokotno ulično mrežo je omenjena družba pozidala z najemniškimi stanovanjskimi hišami, med drugim tudi dvema samostoječima enodružinskima hišama. Enaki hiši, umeščeni
Razstava f_f_f 2017
Razstava f_f_f 2017 predstavlja zmagovalna dela mladih madžarskih arhitektov in krajinskih arhitektov v okviru že šestega natečaja “young architects’ generation”, ki ga je leta 2006 začel dr. Gábor Reischl, nekdanji predsednik Združenja madžarskih arhitektov MÉSZ in poteka vsako drugo leto pod okriljem Združenja MÉSZ. Namen natečaja je predstaviti najboljše dosežke mladih madžarskih arhitektov in krajinskih arhitektov, proučiti možnosti njihovega medsebojnega sodelovanja ter prikazati, kako z arhitekturnim ustvarjanjem vplivajo na prostor, ki ga oblikujejo in v njem živečo skupnost. Natečaj je odprt za vse madžarske arhitekte in krajinske arhitekte mlajše od 40 let. Običajno je priložnost, da se dela mladih profesionalcev javnosti ne pokažejo zgolj v digitalni obliki, pač pa tudi v obliki tiskanega kataloga in razstave. Na razstavi prikazana dela prikazujejo, kako se avtorji lotevajo izzivov okolja in krajine, mesta in podeželja. Nekateri med njimi z iskanjem arhitekturnih rešitev raziskujejo interakcijo med človekom in naravo, drugi se s koncepti osredotočajo na urbani prostor, skupnost, družinske hiše ali interierje za mlade. Na razstavi so na ogled primeri kreativnih rešitev, ki se skoraj neopazno povezujejo z naravo, primeri, ki na edinstven način rešujuejo vprašanja kulturnih akivnosti, prenov industrijskih območij in celo železniškega prometa. Številni projekti se ukvarjajo z odnosom do tradicije in grajenega okolja: tako nekateri obravnavajo tipično podeželsko hišo, spet drugi s prenovo zgodovisnkih stavb ali z gradnjo na zaščitenih območjih. Žirija je pri ocenjevanju dala prednost rešitvam, ki zagotavljajo sveže odgovore na arhitekturne izzive urbanega in ruralnega okolja, ter edinstvenih naravnih gozdnih ali obrežnih območij, industrijskih kompleksov in kulturno-zgodovinsko zaščitenih
Hiša v Smilovcih
Hiška stoji v vasi Smilovci, ob vznožju gore Stara planina in blizu Smilovskih jezer, ob lokalni cesti na področju z nizko gostoto poselitve. Ob prenovi in adaptaciji starejše družinske hiše v počitniški dom so želeli izrabiti prednosti lokacije – naravnega in grajenega okolja. Obstoječa hiša kljub statični trdnosti ni izpolnjevala funkcionalnih zahtev naročnika, zato jo je bilo treba spremeniti in razširiti. Hiša je funkcionalno razdeljena v dva po višini ločena dela: pritličje z dnevnimi prostori in teraso ter nadstropje s tremi spalnicami in kopalnico. Na južni strani je bila hiši dodana odprta površina, terasa, ki je filter med notranjimi prostori in zadnjim dvoriščem. Dodani elementi pritličja so oblečeni v kamen iz lokalnega kamnoloma, na fasadi zgornjega nadstropja pa se pojavlja motiv lesenih lamel, ki v materialu išče vzporednico z okoliškimi hišami z lesenimi zatrepi. Na zunanji rob terase so za potrebe senčenja in spreminjajoče se stopnje zasebnosti obešeni drsni kovinski paneli, ki so likovni motiv hiše. Digitalno oblikovan vzorec perforacije izhaja iz geometrijskih vzorcev tradicionalnih preprog ćilim, značilnih za vzhodno Srbijo. Lična hiša, ki se z detajli opira na lokalno izročilo okolja. DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtorji: Dejan Mitov, Jelena Mitov, Krsto Radovanović, Bojan Mitov; Studio Modelart Arhitekti Fotografije: Stefan Ivković Izvedba: 2017 Lokacija: Smilovci, Srbija Površina: 111 m2 Pozidana površina: 97 m2 Parcela: 1300 m2 Digitalno oblikovanje: Marko Vučić, Digital Design Center