BOSNA IN HERCEGOVINA
Kako tipski tloris postane dom
Arhitekt Saša J. Mächtig je leta 1980 končal preobrazbo tipskega tlorisa št. 1 – stanovanjsko sosesko v Murglah, v lastni življenjski prostor. Tipska raznolikost pohištva in zakrivljene lesene ploskve v atriju tako zmehčajo pravokotnost prvotnega tlorisa in dajo občutek domačnosti. Vsi kosi pohištva in skrbno umeščeni predmeti nosijo lastno zgodbo in zgodovino, skozi katero začutimo posebnosti ljudi, ki bivajo tukaj. Prav pogumna kombinacija različnih tipov opreme pa je pravzaprav posebnost tipskega tlorisa, ki je postal dom. V Murglah, doma Sobotni dan ob zadnjih žarkih poletnega sonca in bonaci na morski gladini, ki je počasi prevzemala barvo prihajajoče jeseni, sem na lesenem gucu, čakajoč palamido, preživela v družbi osemdesetletega ribiča Graziana. Ko se je dan že odmikal in potem ko se je že pogovoril s svojo ženo, ki jo kliče »Zlato moje«, je gospod Graziano v nekaj stavkih povzel svojo pot. V atrij uvede zalomljene lesene ploskve, ki zmehčajo pravokotne poteze hiše in ga približajo jeziku narave. Z disciplinarno rabo materialov ustvari osnovni prostor. V dnevne prostore ne postavi knjižnih omar, namesti jih v delovne in deloma spalne prostore. Notranjost potopi v enoten tlak in začne tkati opremo. Delovna miza za otroka, lastna zložljiva delovna miza, regali in postelje, ki se nežno dotikajo tal, sestavijo harmonijo, ki jo le človeško oko zazna kot lepoto. Oblikuje jedilno mizo, stavljeno iz treh koncentričnih krožnih ploskev, kjer vrtljiv vmesni del omogoča igrivo, a praktično podajanje kruha ali vina ob zbrani družbi. Ob obiskih v ateljeju svojega tasta, kiparja Zdenka Kalina, zagleda
Vdih svetlobe
Po dolgih letih neprimernih intervencij je bila stara hiša v Palermu potrebna celovite prenove, a bodoči lastniki so v njej zagledali potencial. Prva odločitev, ki so jo sprejeli arhitekti, je bila izvotliti hišo. Podrli so notranje zidove in fasade, ki so zapirale notranje dvorišče, s tem pa je bila hiša v prvih nekaj tednih dela kot prerojena. Kar naenkrat je zadihala v svetlobi in prostoru. Edina predela, ki sta ostala nespremenjena skozi leta, sta prvotno notranje dvorišče ter ulična fasada, ki skrivnostno skriva svoje novo življenje. Hiša Vlady Fotografija vara. Hiša Vlady je pravzaprav zelo majhna hiša. Njenih 156 m2 zajema tudi 25 kvadratnih metrov atrija v pritličju in 45 kvadratov terase na strehi. Kar nam pusti 86 kvadratnih metrov bivalne površine. 86 kvadratnih metrov kraljevskega razkošja, ki ga arhitekti ustvarijo s tem, da se ukvarjajo s temami, za katere se zdi, da so skoraj povsem izginile iz sodobnega arhitekturnega dialoga. Ure in ure so pripravljeni vložiti v profil okenskega okvirja, dokler se dimenzija lesenega stebrička do popolnosti ne ujame z jekleno podporo. In dokler razdelitev zastekljenih površin ne doseže idealnega ravnovesja med odprtostjo pogleda in občutkom varnosti telesa. Obrtniška dodelanost detajlov je morda trenutno arhaična tema. A zato nič manj pomembna. Kaj je dobra hiša? “Dobra hiša je presek najboljših potez naše civilizacije z najboljšimi lastnostmi našega planeta na dani lokaciji, ustvarjen z namenom povečati svobodo osebe, ki v njej živi.” Ariana Werber in Matias Beccar Varela DATOTEKA Uvodnik: Urška Gregorič, Vdih svetlobe
Umetnikova piranska lepotica
V enem izmed najbolj slikovitih slovenskih obmorskih mest, ki leži tudi najzahodneje na slovenski obali, sta se znana slovenska umetnika (akademski kipar in akademski slikar), lotila prenove stare, propadajoče obmorske hiše. S prenovo jima je uspelo združiti bivanje in umetnost ter ustvariti hišo in galerijo v enem. Kljub obilici elementov tradicionalne primorske hiše, ki sta jih ohranila in obnovila, deluje prilagojena za bivanje v sodobnem svetu. Kamniti reliefi Leta 1959 sta akademski kipar Slavko Krajnc in akademski slikar Janez Bernik v Piranu najela propadajočo staro kamnito hišo, v kateri je bilo smetišče. Hišo, ki je komajda še stala, so podpirali v sosednjo hišo uprti tramovi. Kljub izredno slabemu stanju sta umetnika čutila, da lahko v njej ujameta ustvarjalni morski zrak – navdih njunih umetniških stvaritev. PRVA PRENOVA Slabo stanje hiše mladima umetnikoma ni vzelo volje. Iznajdljivo sta se lotila prenove. S skromnimi sredstvi in z lastnim delom sta v hiši uredila svoje prostore za delo. Prenovila in ojačala sta poškodovane stene, konstrukcijo, okna, vrata, stopnice. Vsaka etaža hiše, ki meri 27 m2, je postala samostojna bivalna enota in je zato dobila lastni zunanji vhod. V zgornji etaži sta v zunanjo steno vpela konzolne betonske stopnice. Nekaj oken sta prilagodila novi notranji zasnovi in zunanjim vhodom. Njihove dimenzije in položaje pa sta prilagajala proporcionalnosti hiše. Popolnoma sta preuredila vrt. Delno sta ga tlakovala, delno zasadila. Pri vsem tem pa sta skušala čim bolj ohraniti kamnitega duha hiše: kamen sta pustila viden povsod, kjer se je dalo. Na
Včasih se splača biti drzen
Blago in geometrijske forme so bile receptura za i29 l interior architects ko so na nizozemskem zasnovale pisarniške prostore za oglaševalske agencije DDB. Tkanina ki pokriva skoraj vse prostore od stropa do stole, se je iskazala za ustrezni odgovor pri ustvarjanju prijetnega povezovalnega prostora za kreativno delo. Gre za en zanimiv primer kako nekdaj drzne a enostavne pristope prispevajo za elegantno identiteto interierja. Tri na en mah! Ko pomislimo na pisarne, je naša prva asociacija pust, siv prostor z mračnimi hodniki in medlo svetlobo, v korist čim večje učinkovitosti zaposlenih oropan vseh privlačnih čutnih dražljajev.Vrsta »white collar« uslužbencev na sakodnevni tlaki plačuje davek za svoje udobno življenje. Danes je kreativni svet oglaševanja in oblikovanja, tekstopiscev in drugih ustvarjalcev eden bistvenih dejavnikov pri ustvarjanju pozitivnega finančnega prispevka podjetij. Tempo življenja je hiter, ustavimo se le še ob privlačnih impulzih, na katere lovijo kreativni posamezniki. V primerjavi s pridnostjo so ustvarjalnost, inovativnost in drznost pridobile vrednost. Namesto introvertiranih celic, ki preprečujejo medsebojne stike, sodobne pisarne spodbujajo socialne interakcije in ustvarjalnost. Prostori za pisarniško delo so danes svetli, pregledni in živahni. Novi prostori oglaševalske agencije DDB Amsterdam so urejeni v starejši stavbi. Obsegajo 80 delovnih mest. Nizozemski arhitekti i29 so želeli ustvariti delovno okolje, ki spodbuja sodelovanje zaposlenih ter na majhnem prostoru omogoča čim več fleksibilnih delovnih mest in ima prostran odprt osrednji prostor. Vzdušje naj bo dostopno in igrivo, obenem pa resno in profesionalno. Privlačen, živahen ambient, ki ne bo oviral dolgih ur skoncentriranega
Ko se tradicija spogleduje s sodobnim
Prenova odpira vedno aktualen dialog med starim in novim, med tradicionalnim in modernim. Ko je ta dialog spoštljiv, odprt in inovativen, pa se dogajajo čudeži. Naročniki projekta so živeli v pritličju starega kmečkega poslopja. Zaradi naraščajoče družine so želeli preoblikovati obstoječe podstrešje in tako so ga skupaj z arhitekti spremenili v bivanjski prostor z dvema dodatnima spalnicama. Föhr Da prideš do Föhra, moraš s trajektom iz Dagebulla do Wyk-a. Föhr je drugi največji nemški otok v Severnem morju in ko si enkrat tam, je Waddensko morje povsod. S plimovanjem si jemlje in vrača cele pokrajine. Nikjer drugje ne moreš peš z enega otoka na drugega po morskem dnu. Na poti lahko najdeš ostrige, v katerih so biseri. Če so odprte, jih lahko vzameš s sabo domov … v nasprotnem primeru je to prepovedano in ti bo žal. Prebivalci Föhra so sicer Nemci, a še pred tem so Frizijci. Stoletja so bili pomorščaki, ki so v Evropo prinašali vplive iz Azije in Severne Amerike. Med njimi kitajsko keramiko in nenavadne pigmente. Keramiko so po svoje razvili v poslikane ploščice, ki so bile še dolgo potem simbol in merilo bogastva. Iz barvil so zamešali čisto svoje odtenke modrih in zelenih tonov. Ko plima terja svoje, se pred njo lahko zatečeš za travnate zidove. Za enim izmed njih stoji kmečko poslopje, ki se na videz ne razlikuje pretirano od mnogih drugih. Ima opečnato fasado, topla okna in kosmato slamnato streho. Pod njo biva podstrešje Francesca Di Gregoria in Karine
Bivalni diamant pod Rožnikom
Avtorji so se tokrat načrtovanja prizidka lotili na zelo unikaten in izviren način. Umestili so ga sredi vrta, kot paviljon, ki se povezuje s hišo. Odziva se na naravne danosti lokacije (oblika parcele, drevesa, pogledi), na način, da v dani situaciji uporabnikom nudi maksimalno raven udobja. Predstavlja idealno povezavo med hišo in vrtom, ki uporabnike iz introvertirano zasnovane hiše povabi v ekstrovertiran prostor odprtih pogledov in bližje domačemu vrtu. Med hišo, vrtom in pogledi na Rožnik V Sloveniji bolj kot gradimo nove hiše, prenavljamo in dozidujemo stare. Prizidki, večinoma brez spoštljivega odnosa do obstoječih in sosednjih stavb, rastejo kot gobe po dežju. Paviljon ob hiši H je eden redkih primerov kvalitetne dozidave - od hiše in parcelnih meja je spoštljivo odmaknjen. Njegova lega na vrtu in nenavadna oblika ustvarjata nov prostor, ki je kalejdoskop neomejenih pogledov, razpirajočih se v zeleno oazo rožniškega pobočja. DEJSTVA Dom družine pod ljubljanskim Rožnikom sestavljata prenovljena polovica hiše dvojčka iz sedemdesetih let in dozidani paviljon na vrtu. Prenova stare hiše je bila preprosta in racionalna - arhitekti so v nadstropje umestili prostore staršev, v mansardo otroške sobe in v polklet dve pisarni, pred katerima so poglobili vrt. V visokem pritličju sta kuhinja in jedilnica, ki po velikosti nista zadoščali potrebam družine. Zaradi želje po velikem dnevnem prostoru so na vrtu dozidali paviljon z dnevno sobo. Njegova nenavadna oblika, ki sledi odmikom od parcelnih meja, spominja na nepravilno obklesan in fino obrušen diamant z betonskimi in steklenimi stranicami. Paviljon prekriva metuljasta streha, ki je
Pohištvena stena v prulah
Ko se arhitekt loti prenove obstoječega stanovanja, je vedno vprašanje, kako obravnavati nalogo, da podedovane posebnosti stanovanja ne postanejo meje lastne kreativnosti. Gužič Triplan arhitekti so leta 2009 odgovorili na to, kaj narediti s stebrom v sredini kuhinje- ga integrirati v kuhinjski otok. Del konstrukcije je vgrajen v pohištveno steno, ki teče čez celotno stanovanje. Integrirano steno so na takšen način oblikovali z identiteto posamezne sobe in vedno v močnem kontrastu do tal. Enostavne linije in belo barvo naglašujejo duh minimalizma, dokler za občutek domačnosti in toplote doprinosi temno rjava tla. Prenova večsobnega stanovanja v stari meščanski hiši v Ljubljani elegantno združuje konstrukcijske elemente pretekle gradnje s sodobno oblikovano notranjo opremo. Gužič - Trplan arhitekti so uspeli iz dvosobnega nefunkcionalnega stanovanje z minimalnimi poseg ustvariti štirisoben sodoben bivalni prostor, ki vključuje svetlo dnevno sobo s kuhinjo, spalnico, kopalnico in dve manjši sobi. Gradeno fukcionalna prenova je zasnovana skupaj z notranjo opremo, ki deluje kot serija v prostor integriranih elementov nevtralne bele barve in tvori notranji obod stanovanja. V visokih omarah v vhodni veži so skrite vse shrambene in servisne funkcije, od pralnega in sušilnega stroja do plinske peči in garderobnih omar. Arhitekti so v pohištveno steno, kot imenujejo prevladujoči pohištveni element v stanovanju, integrirali tudi nosilne konstrukcijske elemente in niše. Osrednji prostor stanovanja tvorita kuhinja z jedilnico in dnevna soba, postavljeni v največji prostor v stanovanju, ki pa je bil pred prenovo za tretjino manjši. S prestavitvijo kopalnice in ukinitvijo zastekljene verande so morali ohraniti vogalni
Dostopnost, les in zelenje
Zakaj je ta hiša posebna? »Družinski dom smo preuredili tako, da mati, ki je pristala na invalidskem vozičku, ostaja v središču dogajanja, če se ukvarja s kakšno aktivnostjo, če obeduje z otroki ali če se zabava skupaj z ostalimi.« 6a architects Obstoječe domovanje vzhodno od Londona sestavljata dve majhni koči iz 1830-ih, združeni skupaj pred skoraj petdesetimi leti. Pritličji hiš sta na različnih nivojih, obe pa sta prav tako dvignjeni za pol etaže nad vrtom v ozadju. Naloga arhitektov je bila tako povezati obstoječe pritlične prostore in ustvariti novo spalnico in kopalnico z direktno povezavo do zelenja. Dostopnost je bila zanje pozitivno gonilo projekta, s katerim so preusmerili življenje v hiši okoli vrta. Hiša drevo Hiša se ovija okrog dreves, se stisne sama vase in se potem spet razširi; obliko spreminja glede na naravo, v katero je vstavljena, in glede na prostore, ki jih zagotavlja uporabnikom. Zasnovana je lahkotno, razporeditev programskih sklopov se lahko spreminja. Stavba je v celoti zgrajena iz macesnovega lesa, s preprostimi in elegantnimi detajli. Končni zunanji videz hiše dopolnjuje okoliški vrt – fasado preraščajo vrtnice in jasmin, kot so nekoč preraščali tu postavljeno vrtno ograjo. DATOTEKA Uvodnik: Urška Gregorič, Dostopnost, les in zelenje Besedilo: Nina Granda, Hiša drevo Fotografije: Johan Dehlin / 6a Architects Hiša drevo Arhitektura: 6a architects Projektna skupina: Stephanie Macdonald, Tom Emerson, John Ross, Alice Colverd, Cécile David Krajinska arhitekura: Dan Pearson Studio / Mark Cummings Garden Designs Lokacija: London Borough of Tower Hamlets, Velika Britanija Izvedba:
test11
Geberit Mizarstvo Košak Hansgrohe Revija Hiše Revija Hiše Revija Hiše Revija Hiše
Vrstne hiše kot eksperiment
Vrstne hiše so v slovenskem prostoru precej zapostavljena stanovanjska tipologija. S svojim načinom gradnje (ki se odraža tudi na kasnejši kakovosti bivanja) združujejo tako individualizem in prostornost prostostoječe hiše z vrtom, kot tudi racionalizacijo bivanja v večstanovanjski stavbi. V predstavljenem primeru je trojica arhitektov prevzela (ob vlogi načrtovalca objekta) tudi vlogo naročnika in investitorja. Nastali so vrstni bivalni ateljeji, ki predstavljajo eksperiment moderno zasnovane vrstne hiše 21. stoletja, katera združuje delo in bivanje pod eno streho. Jablane in čokolada Problem Rožna dolina, v mentalni podobi meščanov elitna bivalna četrt, je v zadnjih dveh desetletjih postala pravo urbanistično in arhitekturno sračje gnezdo. Gre za posledico paradoksa, ki ga povzroča neskladje med urbanističnimi predpisi, ki zahtevajo vaške višinske gabarite z dvokapnimi strehami s predpisanim naklonom, in med neustavljivo potrebo po povečanju kapacitete v območju, ki se je znašlo v središču glavnega mesta. Rezultat sta astronomski dvig vrednosti parcel na eni in deviantna gradbena praksa na drugi strani, kar je povzročilo zgoščevanje območja po sistemu prizidkov, pre- in nadzidav, drobnih kršitev in nato drobnih odpustkov, marsikdaj v obliki legaliziranih črnih in sivih gradenj. Ta kaos je kontraproduktiven, in namesto da bi iz predmestja nastalo zgoščeno mesto, nastaja nekakšen slam, s sicer povečano gostoto, pa z vedno manj urbane in bivalne kvalitete. Atomizacija v prostoru kaže na propad vsega, kar presega individualni interes in parcelno mejo. Ni več urbanizma, ni več javnega prostora, mesto se spreminja v svoje nasprotje – nepregledno puščavo utrjenih in zaplankanih individualnosti, ki med sabo niso sposobne komunicirati in
Šarm prenovljenega stanovanja
Arhitektura ni nič drugega kot odgovor na pogoje, v katerih nastaja. Ustrezen odgovor je potrebno vedno znova iznajti. Prenove starih stanovanj so ena hvaležnejših arhitekturnih nalog in obenem najbolj zahevnih. Kako zasnovati nov prostor v obstoječ okvir s specfičnimi posebnostmi? Kako biti spoštljiv do obstoječega stanja in hkrati ne nostalgičen? Katera je prava mera med rušitvijo in dograditvijo? V predstavjenem primeru so arhitekti z premišljeno umestitvijo poševne stene v obstoječe stanje zasnovali prostor za sodoben način življenja. Stara stanovanja imajo svoj šarm. Posebno vrednost jim daje že utečeno urbano okolje, v katero so umeščena. Med premislekom, kako stanovanje posodobiti, je pomembno opaziti le bistvene omejitve, ki jih stanovanje ima. Tako lahko le statika, napeljave in okenske odprtine pomenijo izhodišča, s katerimi se oblikuje nov bivalni ambient. Reanimacija tlorisa, v katerem je bilo več majhnih prostorov, je vzpostavila povsem nov koncept stanovanja. Prenovljeno stanovanje odlikujejo veliki in zračni prostori, svobodni pogledi čez celotno stanovanje in fleksibilnost, saj se funkcije lahko svobodno prepletajo in dopolnjujejo. Pravzaprav je vsak prostor v stanovanju dobil nove lastnosti. Dnevna soba in kuhinja sta ste združili; njuno velikost poudarjajo nova velika panoramska okna, prek katerih se pogledi nadaljujejo v mogočne zelene drevesne krošnje. Tako je tudi balkon, ki obdaja stanovanje, dobil uporabnejšo vlogo. Kopalnica se je premaknila na drugo stran stanovanja in omogočila, da se je majhna soba povečala, pravzaprav je mogočev prihodnosti iz nje narediti dve sobici. Spalnica je dobila garderobni del. Zelo pomembno spremembo v stanovanju je doživela nekdaj