VPOGLED V MESTO Z MESTA
Globalizacija, krize in kritični regionalizem – 1. del
“Pri sodobnem ustvarjanju je treba paziti na okolje, kontekst in tektoniko, ne zato ker bi mislili, da takšna arhitektura kljubuje “pojavu univerzalizacije” (tako je bilo mišljenje od štiridesetih let prejšnjega stoletja pa do Framptonovega eseja in tudi kasneje), ampak ker želimo prispevati k dolgoročni blaginji človeštva in našega skupnega planeta. Regionalizem, ki je zgolj opozicija univerzalizaciji, je brez pomena. Regionalizem je bolje razumeti kot rezultat kritičnega pristopa k trenutnemu stanju človeške družbe. V tem primeru lahko govorimo hkrati o Kritičnem Regionalizmu in o kritičnem globalizmu. Poudarek je na kritično.” Ken de Cooman, Beyond Critical Regionalism
Dogodki zadnjih dveh let so se dotaknili nas vseh. Morda bi lahko stanje pred krizo opredelili z naslednjimi besedami: “V svetu, v katerem je tehnologija gonilna sila našega vsakdana, je ohranjanje človeškega stika in človeške skupnosti vedno bolj pomembno. Sodelovanje in ustvarjanje ne pripomore samo k procesu oblikovanja ter delu v studiu, ampak tudi k osebnostni rasti”. Ohranjati to človeško v trenutni situaciji je še toliko bolj pomembno. Vsakodnevno zapiranje meja, omejevanje stikov, vse slabše gospodarske razmere malih in velikih ter nenazadnje skrajna delovanja politike, dodatno individualizirajo in izolirajo ljudi. Zato v spoznavanju samega sebe v času, ko je ohranjanje človeka tako rekoč ključnega pomena.
V prvem delu tridnevne konference bomo raziskovali sodobno arhitekturno prakso skozi različne pristope gostujočih arhitektov k novi realnosti.
Kurator in moderator prvega dela: Erik Jurišević (KONNTRA), moderatorka: Kristina Dešman
Debata je del konference, ki se bo odvijala v treh delih. Več tukaj.
Attila Róbert Csóka; Paradigma Ariadné, Madžarska
Paradigma Ariadné je studio iz Budimpešte, ki skozi prakso teoretskih, domišljijskih in narativnih oblikovnih procesov ustvarja izjemne arhitekturne vsebine. Studio so leta 2016 ustanovili Attila Róbert Csóka, Szabolcs Molnár in Dávid Smiló.
Naročniki Paradigme Ariadné so zasebniki, ustanove, podjetja in lokalne uprave, ki želijo izvrstne ideje in rešitve na področju arhitekturnih znanj.
Paradigma Ariadné je z Dánielom Kovácsom postavila madžarski paviljon na Beneškem arhitekturnem bienalu leta 2021. Studio je svoje delo predstavil na razstavah v Budimpešti, Benetkah, Varšavi, Dunaju in v Ohio State, ZDA.
Nikola Andonov; MADA Architecture studio, Srbija
Arhitekturni studio MADA je kolektiv, ki ga poganjajo ideje in ki išče nove prostorske izkušnje preko igranja z vlogami in merili ter preko uporabe metod izven meja eksperimentov.
Verjetno je najlažje razumeti MADIN pristop, če razumemo njeno ime – “mada” (v cirilici мада) v srbščini pomeni “čeprav”. Ta namig na odprtost zrcali idejo, da ti “oblikovanje ponuja rešitve tako, da raste in postaja ti”.
Od ustanovitve je MADA sodelovala že pri vrsti projektov, od Beneškega bienala, EXPO paviljona v Milanu, spominskega parka v Kuvajtu, do večuporabnega kompleksa v Beogradu in stanovanjskega bloka v Užicah v Srbiji.
Za svoje eksperimente in ideje je bila MADA že večkrat nagrajena z državnimi in mednarodnimi priznanji. Njeno delo je bilo objavljeno v raznih tiskanih in spletnih strokovnih medijih.
Laurens Bekemans; BC architects & studies, Belgija
Kooperativo BC sestavljajo BC architects, BC Studies in BC materials. S tem poudarjajo, kako je zadruga BC (Brussels Cooperation) zrasela, vtkana med prostor in ljudi. BC architects & studies deluje s tremi pravnimi subjekti, in sicer s področja arhitekture, raziskav, strokovnega znanja, eksperimentiranja ter proizvodnje materialov in gradnje. Kot hibriden biro BC manevrira med mejami vseh teh disciplin. Stremijo k temu, da svoje projekte ustvarjajo kritično in radikalno. Kritično pomeni, da svoje delo umeščajo v širši lokalni in svetovni kontekst ter se dotikajo tematike družbenega, ekološke- ga, ekonomskega, kulturnega, časovnega. Radikalno pomeni, da si zamislijo dolgoročne vplive zgradbe (procesa) in glede nanje odgo- vorno ukrepajo. Napetost med kritičnostjo in radikalnostjo je tista, ki napaja prakso BC. Z obstojem treh pravnih entitet, ki sestavljajo eno hibridno prakso, lahko BC deluje v več fazah gradbenega procesa. S tem pa lahko vnaša spremembe na bolj poglobljene načine – s prototipiranjem in integracijo novih ekonomskih in socialnih modelov gradnje.
Janko Rožič; Odprti krog, Slovenija
Janko Rožič (Jesenice, 1959), je arhitekt in urbanist, arhitekturni teoretik, predavatelj in esejist. Dela v lastnem ateljeju, skupaj z arhitekti Odprtega kroga (G. Drašler, J. Polda, J. Kolić, P. Benedičič …). Bil je asistent raziskovalec na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani (1988–1996) in svetovalec ministra za kulturo (2005–2007). Od leta 2012 je tudi predavatelj na Oddelku za arhitekturo FGPA Univerze v Mariboru. Bil je pobudnik in arhitekt večkrat nagrajenega in svetovno odmevnega Hostla Celica (sodelavci: Kočica, Okorn, Krmelj, Ostan, Zorko, Drašler – KUD Sestava). Za Hišo Raduha v Lučah (sodelavca: Drašler in Suhadolc) je prejel zlatega sejalca 2013 (nagrada za inovativnost v tuizmu, op. ur.), za Center Rinka v Solčavi (sodelavca: Lobnik in Podlipnik) je dobil zlati svinčnik 2012, Plečnikovo medaljo in mednarodno nagrado Constructive Alps 2013. Skozi teoretično in praktično delo, ki temelji na uvidih v prostorske principe in jezikovne vzorce, povezuje lastno ustvarjalnost z najstarejšimi modrostmi umeščanja arhitekture v prostor ter z najsodobnejšimi umetniškimi, znanstvenimi in filozofskimi uvidi. Je avtor številnih esejev in soavtor knjige Sporočila prostora (ZRC SAZU, Ljubljana, 2008).
Erik Juriševič; KONNTRA, Slovenija, Severna Makedonija in Hrvaška
KONNTRA je mlad arhitekturni in oblikovalski studio, ki deluje v Sloveniji, Severni Makedoniji in na Hrvaškem. Leta 2018 so ga ustanovili Erik Jurišević, Mirjana Lozanovska in Silvija Shaleva. Predstavljajo drugačen pristop razumevanja in artikuliranja prostora, v katerem živimo. Brezpogojna volja, da s svojo domišljijo in raziskovanjem prostora s pomočjo arhitekture, puščajo priložnost, da arhitekturo približajo osebnostim. Po svojem pristopu s sodobnim, značilnim in barvitim izrazom postanejo prepoznavni po predstavitvi svojih arhitekturnih projektov. Njihovi kolaži vključujejo vsa čutila, da izoblikujejo izkušnjo prostora. Kot grafični manifest s simbolličnimi asocijacijacijami, omogočajo razumevanje zgodb prostora, ki ga ustvarjajo.
Nekateri med nagrajenimi natečaji so: 1. mesto za srednjo šolo in športno dvorano v Vukovarju na Hrvaškem; 1. mesto na mednarodnem natečaju za arhitekturno in urbano zasnovo stavbe Mestne hiše in glavnega mestnega trga v Zenici, Bosna in Hercegovina; 1. mesto za oblikovanje in prenovo Trga tradicionalnih obrti v Varaždinu na Hrvaškem; 2. mesto za Zdravstveni dom v Zagrebu na Hrvaškem. 4. mesto za vrtec v Stenjevcu v Zagrebu in raziskovalno središče ZICER v Osijeku na Hrvaškem.
V začetku leta 2021 je bil projekt Trga tradicionalnih obrti v Varaždinu nominiran za nagrado Mies van der Rohe 2022. Istega leta je KONNTRA vabljeni razstavljavec na 17. Beneškem Bienalu arhitekture pri projektu Othernity, madžarskega paviljona.
Fotografije z dogodka: Aleš Rosa
Partnerji
Program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.