VZNIKANJE SKUPNOSTI
Urbane prakse v Sloveniji

Načrtovanje in urejanje urbanega prostora je v zadnjih letih v Sloveniji tema, ki buri duhove. Občutek imamo, da se je prišel trenutek, ko se moramo arhitekturno, pa tudi politično odločiti, kakšne prostore, kakšen način urbanega življenja želimo, če poenostavimo skupnostni ali investitorski. Skozi štiri slovenske organizacijsko različne prakse na področju javnega prostora bomo spraševali o prihodnosti in trajnostnem razvoju mest, o pomenu javnega prostora in odprte razprave, o sodobnih zahtevah za kakovosten javni urbani prostor. Kako je prostor gradnik skupnosti, kje ga najbolj potrebujemo, kaj sproži debato o javnem prostoru in kaj lahko ona sproži, kako vznikanjo skupnosti, zakaj je prostor pozabljen, in kako ga obuditi, kaj lahko odločevalci odnesejo od debate o in v javnem prostoru.

Kuratorka in moderatorka:  Kristina Dešman

Mateja Filipič, Avtomatik Delovišče

Krajinska arhitektka, grafična oblikovalka, ilustratorka. Hibrid med inženirko in vizualno pripovedovalko, z izjemnim občutkom za prostor, prijetno okolje in z izrazito sposobnostjo združevanja funkcije in estetike. Članica kolektiva Avtomatik Delovišče.
AD je ustvarjalna skupnost. Prostor, ki spodbuja povezovanje. Stičišče kreativcev različnih področij, zainteresiranih javnosti in lokalnega gospodarstva.

Boštjan Bugarič, Avtomatik Delovišče

Arhitekt, raziskovalec in urednik, ki se ukvarja z raziskovanjem družbene preobrazbe javnih prostorov, vpliva migracijskih procesov na razvoj mesta, oblikovanja skupnosti, distribucije vode kot temeljne človekove pravice.

Miha Blažič, LOM

Prebivalci in prebivalke Ljubljane, samonikle skupine, strokovnjaki in strokovnjakinje odpiramo platformo za razpravo in preplet akcij za odprto mesto. V mestu v zadnjih dveh desetletjih se vse bolj uveljavlja princip, ki zanemarja potrebe prebivalstva, sledi željam posameznikov in posledično dobička.
Manjko javnega, tehtnega premisleka in ravnanja glede:

Prostorskih politik
Socialnih politik (dostop do stanovanj, povezovanje starejših, prostor za aktivnosti mladih, možnosti za ekonomsko šibke, socialno delo z uporabniki drog, omogočanje alternativnih umetnostne in športne prakse, podpora vključevanju migrantov ter družbeno organiziranje samoniklih skupin…)

in Varstva okolja.
Zato želimo spodbuditi in povezati razprave in iniciative za odprto mesto. Ključen del uveljavljanja teh politik so skupnostni prostori in participatorno upravljanje z mestom.
Nasilni napad na AT Rog ni izjemen primer samovoljnega in netransparentnega ravnanja oblasti v mestu. Odpirajo se številna širša vprašanja glede upravljanja s prostorom, socialnim delom v mestu, sistemskih rešitvah in podpore samoorganizaciji. Kako naj mladi pridejo do študentske sobe in do stanovanja ob astronomskih cenah? Zakaj mesto in država na zagotovita, dovolj socialnih služb za ranljive skupine? Kam še lahko izrinejo marginalizirane skupine in zakaj mesto in država ne zagotovita možnosti za razvoj neinstitucionalne organizacije socialnega dela? Kakšen naj bo razvoj mestnega jedra in četrti? To je le del vprašanj, na katera moramo začeti iskati odgovore.

Laura Klenovšek in Lara Gligić, Prostor vmes

Prostor vmes je skupina arhitektk in krajinskih arhitektk, katere od leta 2014 povezuje želja po raziskovanju ter praktičnem udejstvovanju v prostoru, ki nas obdaja. Delujejo na področju ustvarjanja začasnih urbanih intervencij in svežih programskih vsebin, kot tudi podajanja razvojnih strategij in trajnih prostorskih predlogov tako v in- kot eksterierju. Cilj je oživeti ter ponovno osmisliti predvsem pozabljene in zaspane mestne kotičke, izboljšati kvaliteto bivanja v javnem prostoru ter preko raznovrstnih arhitekturnih delavnic in organiziranih dogodkov aktivno prispevati k osveščanju in izobraževanju na področju arhitekture, krajine in urbanizma.

“Že minimalni, dobro premišljeni posegi lahko korenito spremenijo atmosfero in funkcionalnost posameznega prostora. Še posebej je za tovrstne majhne spremembe dovzeten javni prostor, prostor katerega bodisi aktivni ali pasivni sooblikovalci smo mi vsi, hkrati pa ta ne pripada nikomur – je »prostor vmes«.”

Partnerji

Program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.