Stanovati v Murglah danes; prenova štirih murgelskih hiš

Murgle veljajo za vzorčen primer modernistične zasnove stanovanjskega naselja. Arhitekta Marta in France Ivanšek sta ga po zmagi na natečaju v prizadevanju za izboljševanje stanovanjskega standarda zasnovala po skandinavskih vzorih. Z idejo zasnovati cenovno primerljivo alternativo blokovskim stanovanjem, je nastalo zgoščeno naselje malih vrstnih, oziroma atrijskih hišic z vrtom. Gosta pozidava, katere prednosti so bližina mestnega središča, premišljena urbanistična zasnova, potopljenost v zelenje in poenoten videz, je nastajala v več fazah, od  šetsdesetih let do leta 2009, ko je zadnjo fazo hiš zasnovala Majda Kregar, nosilka avtorskih pravic soseske. Po začetni zadržanosti prebivalcev, je kaj kmalu postalo jasno, da Murgle ustrezajo slovenskemu idealu bivanja v lastni hiši z vrtom. Danes so Murgle zaščitene kot naselbinska dediščina, varuje se urbanistično zasnovo naselja ter zunanjost hiš. Mnoge med murgelskimi hišami so prenovljene.

V marčevski debati bomo razpravljali o prenovi murgelske hiše na podlagi štirih primerov kakovostnih prenov zadnjih let, ki se predvsem interierja lotevajo z različnimi pristopi. Kaj so prednosti in kaj slabosti Murgelske hiše? Kako so se potrebe in koncept bivalnega okolja spremenili od nastanka naselja? Kako zagotoviti spoštljivo prenovo? Je izvorni duh naselja še moč čutiti?

Kristina Dešman, kuratorka

Janja R. Brodar; RIBA arhitekti

Biro Riba arhitekti sta leta 2009 ustanovila Janja R. Brodar in Goran Rupnik z željo po načrtovanju arhitekture, ki premišljeno, izvirno, hitro in ugodno rešuje prostorske zagate. V biroju radi poudarjajo, da dobra hiša ni draga, temveč dobro načrtovana hiša. Izmojstrili so se v taktilnih prenovah vseh meril, od meščanskih stanovanj do trgovskih centrov. S svojim profesionalnim pristopom pretvarjajo naročnikove želje v avtorsko zaznamovane, duhovite ambiente v slogu domačnega minimalizma, ki izvrstno izkoristijo in nadgradijo tisto, kar v prostoru že je.

Lucidna prenova ene od kultnih atrijskih hiš v ljubljanskem naselju Murgle, ki sta ga pred petdesetimi leti po skandinavskem vzoru zasnovala zakonca Ivanšek. Šibkost hiše je ena sama – velikost. Prostor smo optično povečali z odstranitvijo stropa do vidnega ostrešja nad jedilnico, s 13 m dolgo potezo pulta pa tlorisno poudarili ‘loft’ med intimnim atrijem in na ulico usmerjeno kuhinjo. Zadržano paleto barv in materialov iskrijo avtorsko zasnovani kovinski detajli – črna napa, lestev, obloge ob kaminu …

Avtorji projekta: Riba arhitekti, Janja R. Brodar, Goran Rupnik, Manica Lavrenčič
Fotografije: Janez Marolt
Lokacija:Ljubljana

Nadja Pfeifer; Studio DREVO

Nadja Pfeifer je leta 1997 diplomirala na Fakulteti za Arhitekturo pri prof. Vojtehu Ravnikarju. Leta 2001 je pridobila strokovni izpit na Zbornici za arhitekturo in prostor. Začetna pot jo je peljala v smeri samostojnega ustvarjalca na področju kulture.
Leta 2009 sta s partnerjem Dejanom Pfeiferjem ustanovila studio DREVO, skozi katerega sta združila znanje in izkušnje iz področja oblikovanja in arhitekture. Dejan je specializiran za oblikovanje in izdelavo pohištva iz masivnega lesa. Nadja se osredotoča na prenovo obstoječih prostorov, kjer se s povezovanjem preteklosti in sedanjosti usmerja na prihodnost.

Montažno hišo je podjetje Jelovica zgradilo leta 1965 po načrtu arhitekta Franceta in Marte Ivanšek, ki sta naselje in hiše zasnovala po načelih skandinavske kulture bivanja. Nova lastnika hiše sta želela ta načela ohraniti in jih nadgraditi s sodobnimi elementi, kot je energetska sanacija fasade, strehe in kondenzacijske plinske peči. Hiša se ogreva s talnim gretjem, le v kopalnici je dodaten električni radiator. Stavbno pohištvo je leseno, kar je za takšen tip hiše nujna izbira.

Zunanjost ohranja podobo naselja, medtem ko je notranja organizacija prostorov popolnoma spremenjena. Osrednji prostor je kuhinja z jedilnico in dnevnim prostorom. V podaljšku kuhinje je delovni kotiček. Na koncu dnevnega prostora sta spalnica in enakovredno velika soba. Zaradi odstranitve stropa so sedaj prišli v prvi plan žeblani nosilci, nosilna konstrukcija strehe. Bela barva nosilcev naredi prostor lahkotnejši. Med njimi sta vgrajeni strešni okni, skozi kateri vpada zenitalna naravna svetloba, ki osrednji prostor dodatno povečuje.

Osnovni material interierja je vezana brezova plošča, iz katere je narejeno pregradno pohištvo, kuhinja in stenska obloga z drsnimi vrati. Knjižna elementa sta v barvi opeke, ki je prav tako tlak v atriju in na vhodu. Zaradi integriranih pohištvenih elementov je prostor videti večji, kot dejansko je. Akcent v prostoru je črna unikatno izdelana jedilna miza, izdelek Dejana Pfeiferja ,in ambientalne luči, ki subtilno poudarjajo fukcijo prostora.

Avtorica projekta: Studio DREVO; Nadja Pfeifer udia
Fotografije:Jaka Babnik
Leto izvedbe:2018
Lokacija: Ljubljana

Eva Senekovič; a2o2 arhitekti

Eva Senekovič je soustanoviteljica biroja a2o2 arhitekti. Ustanovitelje druži misel, da skupaj lahko pridejo dlje in bolje razumejo svet ,v katerega s svojim delom posegajo. Zanimajo jih zgodbe prostorov in zgodbe ljudi, verjamejo v preproste, premišljene in odgovorne rešitve ne glede na merilo naloge, s katero se ukvarjajo. Delovne izkušnje iz priznanih domačih in tujih birojev združujejo v kreativni skupini, ki jo razumejo kot fleksibilen organizem s širokim naborom znanj. Verjamejo, da lahko le v aktivnem dialogu razvijajo arhitekturo, ki je dolgoročno uporabna in lepa. Radi ustvarjajo z različnimi naravnimi materiali, posebno pozornost namenjajo sodelovanju z dobrimi obrtniki in izvajalci. Bogato slovensko tradicijo dopolnjujejo z uporabo sodobnih tehnik in tehnologij.

Hiša od izgradnje leta 1982 ni bila prenovljena. Z raznimi intervencijami je tekom let izgubila prostoren atrij, velik del je zasedala zidana lopa. V notranjosti je bila hiša razdeljena na majhne temne prostore. Kuhinjski, bivalni in spalni del so bili strogo ločeni.

Ključni poseg v notranjosti je bila povečava kuhinje in jedilnice z odstranitvijo predelnih sten. Ta poseg je prostor odprl na dve strani, proti atriju in ulici med hišami. Prostor je obojestransko osvetljen z naravno svetlobo prek celega dne. Kuhinjo smo prek kaskad (klopi) bolje povezali z dnevnim prostorom v obstoječem prizidku, ki je rahlo poglobljen. Sobe smo ohranili v enakih gabaritih in razporeditvi, saj je bila hiša že v izhodišču dobro zasnovana. Servisni deli so skrčeni na jedro ob severni fasadi, vhodni del se prek odprtine v omari poveže s kuhinjo. Hodnik med sobami, ki je bil brez naravne svetlobe, smo z odstranitvijo vrat v garderobo vizualno povečali in osvetlili.

Po prenovi se jasno čuti dobra povezanost hiše z zasebnim vrtom v mirnem zelenem naselju. Čeprav so intervencije na zunanjosti neopazne, v notranjosti prostore z malimi posegi radikalno spreminjamo in jih odpremo proti atriju. Dnevna soba, ki je tlakovana s teracem, se z atrijem povezuje tako materialno (s tlakom), kot vizualno. Uporabljeni naravni materiali (les, teraco), kamin v središču bivalnega prostora in premišljena osvetlitev ustvarjajo prostoren, prijeten in sodoben ambient.

Avtorja: a2o2 arhitekti; Žiga Ravnikar, Eva Senekovič
Projektantska ekipa: a2o2 arhitekti; Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar, Eva Senekovič
Fotografije: Andraž Keršič
Leto izvedbe: 2020
Lokacija: Ljubljana

Albina Kindlhofer

Albina Kindlhofer je leta 1996 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pod mentorstvom profesorja Janeza Suhadolca. Samostojna arhitektka je od leta 1996. Med leti 1997-2005 je sodelovala z arhitekturnim birojem Omnia arhing, medtem je l. 2003 opravila tudis trokovni izpit. od leta 2005 pa deluje v lastnem arhitekturnem biroju. Kot avtorica ali soavtorica je sodelovala pri številnih javnih in vabljenih natečajih. Načrtovala je več indivudialnih hiš in njihovih prenov. Svoja dela razstavlja na rednih letnih razstavah ZAPS, na odprtih Hišah Slovenije in drugod.

Vrstna hiša je bila zgrajena v prvi fazi gradnje naselja Murgle z dodanim prizidkom iz 80. let. Ima prijetno mikrolokacijo, je zadnja v nizu z razširjenim vrtom in na jugu se odpira v park.
S prenovo smo notranjost hiše in prizidka očistili, da smo dobili enoten odprt prostor v katerega so vstavljeni volumni manjših sob. Osrednjemu dnevno bivalnemu prostoru proti atriju smo naredili stekleno steno, ki notranjost poveže z vrtom, vrt z notranjostjo. Obilica svetlobe in občutek prostornosti je hiši dodana vrednost. Poseben razmislek je bil posvečen temu, kako strop narediti dovolj visok, saj je bil prvotni prenizek. Spomeniško varstveni pogoji ne dovoljujejo sprememb gabaritov, zato je bilo to treba vprašanje rešiti znotraj objekta. Z znižanjem tlaka, belim stropom in okni vgrajenimi brez okvirja, je učinek dosežen.
Poudarku višine sledi notranja oprema z vertikalnimi členitvami in svetlim koloritom.
Zunanji fasadni ovoj ohranja konkavni vhod in obstoječi ritem oken, ob prenovi je bila hiša tudi ustrezno toplotno izolirana.

Arhitektura in notranja oprema: Albina Kindlhofer
Fotografije: Albina Kindlhofer
Leto prenove:2018-2019
Lokacija:Ljubljana

Fotografije z dogodka: Aleš Rosa

Partnerji

Program sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Geberit je vodilno podjetje na področju sanitarnih izdelkov v Evropi. Prisoten je v večini evropskih držav, kjer zagotavlja edinstveno dodano vrednost na področju sanitarne tehnike in kopalniške keramike.