MOLDAVIJA
V iskanju lokalnega
Spoštovanje tradicije, iskanje konteksta, sodobna interpretacija potreb življenja ... Na videz preproste ideje, a hkrati je cilj tako izmuzljiv. Najti ravnovesje vseh želja in potreb v arhitekturi … ali življenju … to je tisti trik. Včasih se lahko le premikamo naprej in upamo na najboljše. Rdeča evolucija Sodoben prevod prototipa avtohtone atrijske hiše Razen bolj ali manj ekscesnih zgradb zvezdniških arhitektov nismo vajeni zanimive arhitekture, ki bi izvirala s Kitajske. Nebrzdan ekonomski razvoj v tej državi poraja v arhitekturi megastrukture, ki večinoma odgovarjajo le na količinska vprašanja. Na Kitajskem trenutno gradijo več mest, tudi milijonskih, v okviru katerih nastajajo ogromne, gosto poseljene stanovanjske soseske in pisarniški nebotičniki. Opisana gradnja je merilo, v katerem se v tej državi dogaja arhitektura. Večinoma ni zaznati premisleka o kontekstu, tradiciji, materialu in detajlu, saj je arhitekturna produkcija le odgovor na ogromno povpraševanje na nepremičninskem trgu. S tem pa izpade merilo človeka, čigar potrebe bi morale biti vodilna tema v arhitekturi in začetek razmišljanja v procesu njenega nastajanja. Tokrat predstavljena hiša pa je vse prej kot tipična predstavnica trenutne kitajske arhitekturne stvarnosti, saj je z nadaljevanjem in novo razlago tradicionalnega razmišljanja o prostoru in celo tradicionalnega načina gradnje njeno diametralno nasprotje. Glavni vzrok za to je bilo arhitektovo podiplomsko šolanje v Evropi (za katerega se v zadnjem času odločajo nekateri kitajski arhitekti), na ETH v Zürichu, kjer razmišljanje o arhitekturi temelji na razumevanju pomena konteksta, merila človeka, tipne vrednosti materialov in tradicije v smislu v preteklosti zbranega znanja. Hiša, sestavljena
Sodobna navkljub omejujočim predpisom
Glavna izhodišča, ki vodijo arhitekta Domna in Matejo Gerkšič pri njunem projektiranju in načrtovanju, so inovativnost, racionalnost in energetska učinkovitost. To sta dokazala tudi pri projektu nizkoenergijske montažne lesene skeletne "Hiše S" v bližini Radomelj, ki je nastala kot primer dobrega, tesnega in neprestano povezanega sodelovanja med naročnikom in arhitektom. Rezultat je sodobna, racionalno zasnovana hiša izdelana z naravnimi in ekološkimi materiali. (Ne)tipična slovenska zgodba Eden izmed prastarih slovenskih idealov je življenje v lastni hiši, po možnosti čim bližje naravi ali pa kar sredi nje. V zadnjih letih se je ta bivanjski nazor razširil. Ljudje želijo živeti v energetsko nepotratnih hišah, ki so zgrajene iz okolju prijaznih, ekoloških materialov. Tudi naročniki arhitektov Domna in Mateje Gerkšič so imeli glede zasnove svoje hiše zgoraj opisana pričakovanja. V novonastajajočem naselju z za slovensko podeželje tipično banalno urbanistično zasnovo je arhitektoma znotraj tipično omejujočih urbanističnih predpisov uspelo oblikovati netipično družinsko hišo. Pritličje hiše je kar se da transparentno. To spodnjim bivalnim prostorom omogoča odpiranje v okolico. V nadstropju so sobe otrok in spalnica – program, ki potrebuje več intime in dobi odgovor v bolj zaprtem volumnu, ki ga pokriva streha v obliki dvokapnice. Dvojni značaj hiše, v pritličju prehodne in v nadstropju bolj zaprte, se kaže tudi v njeni materialnosti. Pritličje je kombinacija vidnih stebrov in belih, z mavčnokartonskimi ploščami obloženih sten, nadstropje pa ovija plašč iz črnih vlaknocementnih plošč, ki se brezšivno nadaljuje iz fasade v streho. Hiša s kompozicijo abstrahiranega volumna arhetipske oblike,
Fakulteta za arhitekturo UL
Razstava del študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani V niši Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani tokrat predstavljamo izsek dela na naši šoli z osvetljevanjem dveh polov raziskovanja arhitekturnih misli : praktičnega in teoretičnega. Prvi izpostavlja pomembnost fizične manifestacije arhitekturne misli oz. ideje skozi medij makete. Kljub navidezni prevladi njene predstavitvene komponente (kot končnega izdelka) je maketa pomembno orodje v procesu snovanja in samega razvoja ideje. Na fotografijah so predstavljene makete, ki v raznih merilih in obsegih prikazujejo študentska dela nastala pod okriljem različnih mentorjev v okviru predmeta Projektiranje. Eksponati v fizični obliki predstavljajo rezultate pri predmetih Arhitekturno oblikovanje 3 in Konstrukcije 2, ki se v zadnjih letih izvajata sintezno. Drugi, teoretični pol je predstavljen skozi izbor pronicljivih vprašanj o arhitekturi in odgovorov študentov nanje. Gre za izsek dela pri predmetu Arhitekturna teorija in kritika, preko katerega študenti s spoznavanjem osnovnih teoretskih načel arhitekture svoja opazovanja, razumevanja in mišljenja o arhitekturi iščejo in izražajo tudi skozi nematerialni medij pisane besede. Pa vendar omenjenih polov ne gre razumevati kot dveh ločenih, nepovezanih pristopov. Ravno obratno, kar želimo izpostaviti je, da je ravno povezovanje in implementacija obeh ključnega pomena tudi na področju arhitekture. Besedilo: asist. Mina Hiršman
Punkt Podlehnik
Razstava arhitekture in gradbeništva z mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Študenti arhitekture in gradbeništva z mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo so v okviru delavnice Punkt Podlehnik pripravili urbanistične in arhitekturne načrte za stanovanjsko naselje z medgeneracijskim centrom in hotelom v centru občine ter za počitniško naselje ob ribniku v Dežnem pri Podlehniku. Izgradnja avtocestne povezave Draženci – MMP Gruškovje, ki bo nadaljevala pomembno povezavo med dvema mednarodnima mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje bi se naj zaključila v letu 2018. Izgradili se bodo tudi trije avtocestni priključki: Lancova vas, Podlehnik in Zakl. Predviden povečan mednarodni promet skozi območje in hkrati hitrejša povezava z ostalimi slovenskimi in sosednjimi mesti bodo prinesli občinam potencial za nadaljnji razvoj. V sodelovanju z občino Podlehnik je Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (FGPA UM) pristopila k projektu za aktivnejši trajnostni razvoj občine Podlehnik, kjer smo z raziskovalnim delom poiskali smernice in variantne rešitve za razvoj dveh območij v Podlehniku. Prvo območje zajema atraktivna lokacija v centru občine Podlehnik, kjer so po projektni nalogi predvideni večstanovanjski objekti, manjši hotelski objekt in drug javni program. Drugo območje je lokacija ob ribniku Dežno, kjer je želja predvsem po razvoju turizma in v te namene izgradnji začasnih počitniških apartmajskih enot.
Odprta vas
Razstava študentov Fakultete za Dizajn, pridružene članice Univerze na Primorskem Študenti Fakultete za dizajn so v prvem semestru 2017/2018 znotraj predmeta STUDIO III. delali projekte na temo Odprte vasi, katere glavni cilj je bil oživeti zapuščeno vas Slapnik, ki se nahaja v Goriških Brdih. Delo je potekalo v interdisciplinarnih skupinah po sistemu D’school. Na projektu so sodelovali študenti in profesorji dveh smeri: Notranje opreme in Vizualnih komunikacij. Študenti Fakultete za dizajn so se predstavili s svojimi deli, preko plakatov, tudi na mednarodni razstavi sedmih fakultet Group for International Design Education GIDE 2018, v Magdeburgu v Nemčiji, kjer je skupina s projektom Kralji Vasi prejela zmagovalno medaljo med vsemi razstavljenimi projekti. Mentorice: doc. mag. Barbara Dovečar, doc. mag. Jasna Kralj Pavlovec, doc.Špela Kryžanowski Študenti: Neja Zupan, Črt Vučko, Helena Srakar, Patricija Eržen, Bea Brufach, Xander Truyers, Anja Kraševec Dervarič, Oskar Slabe, Jakob Žerdin, Mike Kovač, Veronika Kozamernik, Tomaž Špendov, Sjoerd Donders, Pina M. Rotar, Gaia Gavez,Fulya Özenc, Anže Bizjak, Nino Kovač, Laura Ikić, Tajda Tonin, Ožbej Oblak, Špela Čakš, Ema Valand, Jakob Tomšič, Maruša Gorjup, Zala Marinčič, Ana Nežmah, Valter Mevla, Jakob Batič, Irma Cigale, Blažka Bezovšek, Dominika Kastelic, Tjaša Sterle, Ines Casanova Ferreira, Patricia Eržen, Bea Brufach, Xander Truyers
Arheološki park Principij
Arheološki park Principia na Reki nadgrajuje tipologijo arheoloških nahajališč na vzhodni jadranski obali, saj običajni dvodimenzionalni obdelavi doda monumentalni vidik. V rimskih vojaških mestih castrum, nanizanih vzdolž meja rimskega imperija, je bila principia osrednji prostor vojaškega poveljstva. V Dalmaciji so ostanki takšnih konstrukcij redki, v fragmentih so ohranjeni le v dveh primerih. Artikulirana oblikovna rešitev je rezultat natečaja. Arheološko območje je jasno zarisano in poteze v prostoru sledijo njegovi logiki. Vertikalna obroba nahajališča je zaščitni okvir dragocene vsebine. Nahajališče je kot običajno na nižji koti kot mesto, tako ena od okoliških ulic steče naravnost nad castrum in previsno obvisi nad njim. Na spodnji koti se tlaki barvno zlijejo z rjavimi toni obstoječih zidov, od tod pa se proti mestu dvigne široko dvoramno stopnišče, elegantna bela poteza. Na površino stopnic poletno sonce riše mehke cikcakaste sence vertikalnih lamel, med obema ramama pa nastane prostor za temno mediteransko zelenje. DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtor: Nenad Fabijanić Sodelavci: Željko Pavlović, Davor Pavlović, Vesna Šoić, Bruno Krunić Fotografije: Miro Martinić Izvedba: 2014 Lokacija: Reka, Hrvaška Naročnik: Mesto Reka
Zelena arena
Projekt Zelena arena obsega ureditev površine, na kateri vsak teden deluje tržnica. Leži vzdolž najpomembnejše prometnice mesta Cavallino, ki kraj povezuje s pristaniščem Punta Sabbioni, pomembno povezavo z Benetkami. Projekt združuje različne funkcije – zelen javni prostor, odprto areno za kulturne dogodke ter servisni prostor za avtobuse in parkirišče. Prenova je degradirani prostor z drobnimi posegi spremenila v zelen trg. Oblika arene je rezultat obstoječega reliefa v prostoru, preoblikovanega v mehke terase, ki se stekajo proti parku v sredini. Ker gre za prostor brez zgodovinskega ozadja, ki je nastal sam od sebe kot posledica cestnega transporta, temu sledijo tudi oblike ter nabor barv in materialov: rumena signalna barva, kovina in reciklirani tehnični elementi. Element vode so v areno vnesli z vodnjakom iz na novo uporabljenih hidravličnih elementov. Kaotičen utilitarni prostor je s preprostimi posegi pridobil novo vrednost. V čem je posebnost projekta Zelena arena? Uporabljeni materiali so bili poceni zaradi reciklaže obstoječih gradiv iz okolice. Na primer, izkopano zemljo smo uporabili za temelje terasastih stopnic. V parku smo ohranili več obstoječih rastlin, ploščad je kar betonska … V duhu ohranjanja tradicionalnih materialov italijanskega vrta smo uporabili tudi calcesto, drenažni material, patentiran s strani našega biroja. Stradivarie Architetti Associati DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtorji: Stradivarie Architetti Associati Fotografije: Gianna Omenetto Izvedba: 2015 Lokacija: Cavallino-Treporti, Italija Površina: 40.000 m2 Investicija: 163.900 EUR Naročnik: mesto Cavallino-Treporti
Trg Kálmana Szélla
Na budimski strani mesta so uredili eno najprometnejših transportnih vozlišč z zelo obiskanim trgom. Zaradi toge mreže tramvajskih in cestnih povezav v prostoru je bil velik del naloge arhitektov čiščenje in racionaliziranje medprostorov. Predvsem pa je zasnova v ospredje postavila pešca. Trg so tudi ozelenili, in sicer tako, da zelenje ne moti množic, ki drsijo mimo: preračunali so poti pešcev in zelenje umestili na območja, ki so neprehodni žepi. Popolna prenova je pomenila tudi rušenje postajališč iz časa komunizma ter odstranitev trgovskih paviljonov in starih tramvajskih napeljav. Prevrednotili so postajo podzemne železnice iz sedemdesetih let z ikonično pahljačasto strešno konstrukcijo, okoli katere so skozi desetletja zrasli številni kioski in jo naredili nevidno in neberljivo. Z očiščenjem nepotrebnega je s svojo transparentnostjo spet postala točka srečevanj. Materiali novih elementov servisne stavbe in postajališč posnemajo izvorno materialnost podzemne železnice. Betonske površine so reliefno obdelane kot kolaži iz tekstila, mineralov in gume. Namesto arhitekture zdaj barvo na trg vnašajo množice turistov z vseh koncev sveta. Velikansko, a zasluženo darilo mestu. DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtorji: Építész Stúdió, Lépték – Terv Fotografije: Gergely Kenéz Izvedba: 2016 Lokacija: Budimpešta, Madžarska Površina: 22.000 m2
Spomenik holokavstu
Spomenik holokavstu je postal referenčna točka v središču Bologne. Bogati panoramo mesta ter vabi k refleksiji in spominu na tragedijo holokavsta. Spomenik je umeščen na trg nad postajališčem hitrega vlaka. Mehko stopničena ploščad iz belega kamna uokvirja temno skulpturo, ki je umeščena natančno pravokotno med dvoje obstoječih kamnitih zidov. Skulptura je izdelana iz dveh simetričnih struktur iz kortena, velikosti 10 x 10 m. Stojita si nasproti in ustvarjata medprostor, pot, ki se s širine 1,6 metra zoži na le 80 centimetrov, kar ustvari takojšen občutek utesnjenosti, neugodja. Spomenik spominja na konstrukcijo lesenih pogradov koncentracijskih taborišč, na katerih so bila telesa zapornikov naložena drugo na drugo, njihova volja do življenja pa utišana. Skozi občutek dezorientacije spomenik obiskovalca popelje v intimno razmišljanje o enem najbolj tragičnih dogodkov 20. stoletja. Urbana ureditev, ki na novo ovrednoti prostor in celi rane. Kje vidite presežek, dodano vrednost projekta? S spomenikom, ki je med arhitekturo in skulpturo, smo pomensko obogatili prostor, ki je bil pred posegom povsem brez vrednosti. SET Architects DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtorji: SET Architects Fotografije: Simone Bossi Izvedba: 2016 Lokacija: Bologna, Italija Površina: 2915 m2 Investicija: 200.000 EUR Naročnik: Judovska skupnost Bologne
Ples svetlobe in prostora
Zamisel stavbe se je rodila pred skoraj tridesetimi leti - pa vendar je še vedno drzna in drugačna. Arhitekt Paul Rudolph, znan po svojih kompleksnih tlorisih, se neobremenjeno igra s prostorom in svetlobo, ki se prepletata v izkušnjo, ki jo je s fotografij težko v popolnosti doživeti. In kot bi zares opazovali živ ples - je vsak trenutek izkušnje drugačen. Modernistično bela Svetloba kot četrta prostorska dimenzija Modulightorja Vrstna hiša 246 East 58th Street na Manhattanu je od vrha do tal prežeta z arhitektovim življenjskim nazorom o svetlobi kot četrti dimenziji v prostoru. Zgornji stanovanjski nadstropji sta preplet prostorov in številnih odbojnih materialov, ki ustvarjajo različne svetlobne učinke, v spodnjih dveh etažah pa sta galerija in razstavno-prodajni salon svetil Modulightor, plod dolgoletnega prijateljstva in sodelovanja med arhitektom Paulom Rudolphom in sedanjim lastnikom hiše, podjetnikom Ernstom Wagnerjem. Ta večkrat na leto odpre vrata radovednim obiskovalcem. Paul Rudolph, med letom 1958 in 1965 dekan fakultete za arhitekturo na Yaleu (njegovi učenci so bili Roger Foster, Richard Rogers in Peter Eisenman), in Ernst Wagner sta po dvajsetih letih sodelovanja pri oblikovanju svetlobe in svetil leta 1989 skupaj kupila parcelo s staro trgovsko hišo, na kateri naj bi Rudolph zasnoval prostore po svojih merilih. Staro leseno stavbo je nadomestil z jekleno konstrukcijo, dimenzionirano za osem nadstropij, vendar se je gradnja ustavila pri četrti etaži. Kljub temu ima hiša dvigalo, ki pripelje naravnost v kuhinjo v drugem nadstropju. Tu se prične izkušnja gibanja po stanovanju, ki ga sestavljajo različno visoki prostori,
Nacionalni muzej fotografije Marubi
Zasnova muzeja fotografije želi spodbujati dialog med tradicijo in sodobnostjo. Obstoječo stavbo, ki jo je zasnoval slavni albanski slikar, fotograf in arhitekt Kolë Idromeno, so spoštljivo prenovili. Sodobna intervencija obsega pet »funkcionalnih škatel«, razporejenih ob stari stavbi in znotraj nje. Ena od njih stoji pred muzejem in obiskovalce vabi k ogledu, zunanji prostor pa se prelije v muzejsko pritličje s čitalnico ter prostori za delavnice in občasne razstave. Stalna razstava je kronološko razporejena po treh tematskih sobah, ki prikazujejo tri faze klasične fotografije: fotostudio, temnico in arhiv; vsaka od njih je posvečena drugemu mojstru albanske fotografije. Likovni motiv fasade muzeja, ki se ponavlja in preigrava v različnih merilih, je abstrakten vzorec: izhaja iz geometrije zaslonke aparata, ki se odpre glede na količino svetlobe. Vzorec se ponovi v notranjosti, kjer njegova modulacija ustvarja fleksibilen sistem za prikaz razstavnih eksponatov in fotomateriala. Vzorec zaslonke je prenesen vse do grafične podobe – tako so prek razpoznavne identitete vsi funkcionalni, prostorski in vizualni vidiki povezani v celostno, občutij polno izkušnjo. Kje vidite presežek, dodano vrednost projekta? Pravo srce muzeja Marubi je mali zeleni atrij. V njem se zgosti življenje muzeja, odpira pa tudi poglede med vsemi deli muzeja. Z merilom, primerljivim z domom, pa tudi z lesenimi tlemi in klopmi, ki se osno sučejo v želeno smer, ter z zimzeleno steno prostor ponuja čutno izkušnjo. Podoba atrija se spreminja skozi dan in skozi letne čase. Spreminjanje naravne svetlobe ustvarja živo sceno za obiskovalce in za zaposlene. Casanova+Hernandez Architecte
Prenova kulturnega doma v mestu Blaj
Kulturni dom v manjšem romunskem mestu Blaj stoji v zgodovinskem središču mesta. Leta 1930 je stavbo zgradil arhitekt Victor Smigelschi iz Bukarešte, prvotno pa je bila namenjena Transilvanski zvezi za romunsko literaturo in kulturne dogodke romunske javnosti. V šestdesetih letih so jo predelali v mestni kino, leta 1995 pa je skoraj do tal pogorela. Poškodovani sta bili streha in glavna dvorana, zato je do leta 2012 samevala, nato pa se je mestna uprava lotila prizadevanj za prenovo in iskanja nove funkcije. Po prenovi je kulturni dom fleksibilen večnamenski prostor. Stavbo so očistili kasnejših prezidav, notranjost pa izpraznili, da lahko gosti najrazličnejše dogodke. Dvorana je lahko osvetljena s klasično scensko osvetlitvijo ali pa z naravno svetlobo – prek oken, odprtih proti popoldanskemu soncu. Vratne odprtine so obdelane s kortenom, ki govori isti jezik kot opečna čipka notranjosti. Z novo kovinsko konstrukcijo strehe in spuščenim stropom stavba priča o svojem novem življenju. In kaj je bolj poetičnega od kulise starih zidov, osvetljenih s popoldanskim soncem? Kaj je rdeča nit projekta? Projekt prenove išče poetiko v izgubljenem blišču te zgodovinske arhitekture, z le minimalnimi posegi. Z uporabo ostalin izvirnega vzorca, brez odstranjevanja dotrajanega grajenega tkiva, z dodajanjem le najpotrebnejših novih funkcionalnih vsebin in statičnih elementov. Vlad Sebastian Rusu DATOTEKA Besedilo: Eva Štrukelj Avtorji: Vlad Sebastian Rusu Fotografije: Cosmin Dragomir Izvedba: 2016 Lokacija: Blaj, Romunija Naročnik: Uprava mesta Blaj