Kdaj: 23.4.2015 ob 10.00 Kje: Mesto oblikovanja, nekdanja tiskarna Mladinska knjiga, Dunajska cesta 123, Ljubljana Vstop prost Časi množičnega turizma in paketnih potovanj so skoraj v celoti mimo. Današnji popotniki zato raje sami izbirajo svoje poti, si poiščejo cilje, ki niso vsem znani, in si radi ogledujejo prostore, v katerih najdejo kombinacijo tradicije, sodobnosti ter dobre hrane in pijače. Prav segment kulinarike in vinskega turizma se v Sloveniji, tako kot tudi drugod po Evropi, vedno bolj razvija in ustvarja poslovne priložnosti tudi na bolj oddaljenih lokacijah, ki ne ležijo znotraj turističnih središč. Vsaka kulinarična zgodba prav tako potrebuje svoje ozadje in umestitev v prostor, zato je tu arhitektura nepogrešljiv sopotnik, ki omogoča prodajo doživetij in ustvarja multiplikativne učinke na okolico. Ob primerih dobre prakse vidimo, da so uspešne turistične zgodbe nastale tam, kjer jim je uspelo ustvariti zanimivo in kompleksno kombinacijo vsebin – od izobraževalnih, strokovnih do okuševalskih in hedonističnih. Na ta način arhitektura prinaša nove razvojne potenciale v lokalni prostor, ustvarja delovna mesta in prinaša poslovne priložnosti vsem, ki znajo sestaviti edinstveno poslovno zgodbo. Na konferenci se bodo s svojimi deli predstavili štirje tuji in en slovenski arhitekturni biro. Predstavili bodo inovativne in uspešne zgodbe turističnih objektov. Poudarek bo na arhitekturi vinskih in kulinaričnih doživetij. Kako se njihova arhitektura povezuje z lokalnim prostorom, kako povzema obstoječe zgodbe in kako ustvarja nove. Kuratorka in moderatorka: Eva Prelovšek Niemelä Program: 9.00-10-00 Zbiranje udeležencev 10:00-10:45 Einar Jarmund, JVA – Jarmund/Vigsnaes AS Arkitekter, Norveška 10:45-11:30 Marin Mikelić, MVA (Mikelić Vreš arhitekti), Hrvaška 11.30-11:45
Beri dalje →

Kdaj: 2.4.2015 ob 17.00 Kje: Mesto oblikovanja, nekdanja tiskarna Mladinska knjiga, Dunajska cesta 123, Ljubljana Vstop prost Pametne elektronske naprave povezane s spletom postajajo čedalje bolj vpete v naše vsakdanje življenje. Število in raznolikost pametnih naprav povezanih z internetom skokovito narašča: poleg pametnih telefonov, tabličnih in prenosnih računalnikov na trg vstopajo pametna očala, pametne ure, pametna oblačila,… Ob tem postaja za uporabnika ključna odlična uporabniška izkušnja podprta s prijaznim uporabniškim vmesnikom. Podjetja so pri razvoju elektronskih naprav za razlikovanje s konkurenčnimi izdelki tradicionalno uporabljala tehnološke invacije in industrijsko oblikovanje. Pri promociji izdelkov so se posluževala tehničnih izrazov, kot so velikost trdega diska, ločljivost zaslona, moč procesorja ipd., ki jih kupci morda deloma celo razumejo, nič pa ne povedo o tem, kako izdelek izboljša uporabnikovo življenje. V poplavi elektronskih naprav postaja polje razlikovanja med izdelki prijazen, razumljiv in enostaven uporabniški vmesnik z edinstvenim doživetjem, ki ga bo ob pametni napravi izkusil uporabnik. Na razpravi bodo strokovnjaki poskušali odgovoriti na vprašanja, kakšna bo digitalna uporabniška izkušnja v prihodnosti, kako se prepletata virtualni in digitalni svet, kako zagotoviti ravnovesje med pričakovano digitalno izkušnjo in spontanostjo/presenečenji, predstavili pa bodo tudi uspešne primere, ki so že vstopili na trg in nekaj potencialno zelo uspešnih razvojnih projektov. Predavatelji: Peter Curk, marketinški strokovnjak, Renderspace Miha Gams, vodja projektov v podjetju Oculus Mitja Grebenjak, umetniški direktor Renderspace in soustanovitelj sonce.net Jure Pučko, soustanovitelj podjetja Doctrina Gašper Zlatnar, Matej Tomažin, Jan Jagodič, Tjaša Flis in Blaž Remškar, sturtup ekipa Sensee Luka Zupančič in Darko Kuzma, razvijalca digitalnega pomočnika za sladkorne bolnike
Beri dalje →

V četrtek, 12. marca 2015 ob 10:30 bo na sejmu DOM na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru mednarodnega projekta RENEW SCHOOL (www.renew-school.eu), potekala delavnica in tehnološki pogovor o prenovi in gradnji šolskih objektov na nizkoenergijski standard. Dogodek je namenjen arhitektom, projektantom in izvajalcem obnove/gradnje, kot tudi uporabnikom, lastnikom javnih objektov in investitorjem (šol, vrtcev,..). Dogodek je brezplačen. Priznani domači in tuji strokovnjaki bodo z nami delili znanje in izkušnje kako najbolj smotrno pristopiti k trajnostni prenovi obstoječega javnega stavbnega sklada. Predstavljeni bodo primeri dobre prakse na področju energetske obnove in gradnje šol in vrtcev, kako je treba obravnavati različne vidike naložbe (tehnične, okoljske, finančne, vzdrževanje,..). Predstavljeno bo tudi stanje tehnike in trendi na področju energetske obnove in gradnje javnih stavb (šol/vrtcev) v EU in doma. Za udeležence dogodka bo organiziran tudi ogled primera dobre prakse nizkoenergijskega javnega objekta. Prepričani smo, da utegne biti dogodek zanimiv tudi za vas! Program dogodka in registracijo najdete tukaj.

Kdaj: 12.3.2015 ob 17.00 Kje: Mesto oblikovanja, nekdanja tiskarna Mladinska knjiga, Dunajska cesta 123, Ljubljana Vstop prost Da bi naša družba znanja preživela, se morajo razcveteti inovacije. Tega se zavedamo, težje pa je ugotoviti, kako do tega pridemo. Veliko že vemo o sodelovanju: obstajajo oblike, kjer si mladi delijo pisarne, t.i. co-working, ko različna podjetja in posamezniki sodelujejo med seboj, da izboljšajo svoje izdelke. Kaj pa vemo o soustvarjanju? Soustvarjanje je iskanje novih trgov, je nadgradnja kreativnega sodelovanja, kjer se med različnimi strokami, profili in uporabniki ustvarjajo nove oblike organizacij in nove oblike raziskovalnih platform. Soustvarjanje je interaktiven način preučevanja idej, priložnosti in ambicij. V razpravi želimo poiskati odgovor, kako nastanejo inovacije. Kako lahko okolje soustvarjanja nastane pri nas znotraj univerzitetnega sistema. Ali lahko interaktivno povežemo različne stroke, fakultete in gospodarstvo? Slovenija bi lahko zaradi geografskih danosti in kratkih razdalj delovala kot en velik univerzitetni kampus, ki bi omogočal tehnološki razvoj in napredek znanosti. Kako daleč smo od takšne ideje in kako bi jo lahko uresničili? Razpravljavci: dr. Lidija Honzak, direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja Branko Drobnak, direktor Poslovni angeli Slovenije doc. dr. Narvika Bovcon, oblikovalka vizualnih komunikacij, video in novomedijska umetnica ter docentka na Fakulteti za računalništvo in informatiko Blaž Zupan, podjetnik in asistent na Katedri za podjetništvo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Marko Peterlin, arhitekt in urbanist, Inštitut za politike prostora Moderatorja in kuratorja: Zmago Novak, Eva Prelovšek Niemelä

Izziv-X: Smodnišnica na pragu Kamniško-Savinjskih Alp se razprodaja. A kako? Kdaj: 19. 2. 2015 ob 18.00 Kje: Mesto oblikovanja Slovenija, Dunajska cesta 123, Ljubljana Vstop prost Do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil Kamnik močno socialistično industrijsko mesto. Z novo državo pa je kamniška industrija počasi začela ugašati. Leta 2009 je po 157 letih obratovanja za vedno prenehala delovati Smodnišnica, ena največjih tovarn na Slovenskem. Področje nekdanje Smodnišnice, ki se razprostira na 70-ih hektarih, je danes največje opuščeno industrijsko območje v Sloveniji. Zaradi izjemne lokacije v neposredni bližini historičnega mestnega jedra Kamnika in hkrati dobesedno na vstopu v regijski park Kamniško-Savinjske Alpe, ima ta predel izredne potenciale za razvoj ne le kamniškega, ampak predvsem slovenskega turizma. Urbanistično-arhitekturni film URBICID, arhitekta Tomaža Schlegla predstavlja povsem realno vizijo, ki bi lahko Kamniku in regiji omogočila ponovni razcvet, Sloveniji pa evropsko prepoznavnost v športnem turizmu. Na razpravi bo tako tekla beseda o možnostih nadaljnega razvoja 70-ih ha Smodnišnice in morebitnem vplivu na razvoj celotne regije. Razpravljalci: Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana Matej Slapar, podžupan občine Kamnik Dragan Živadinov, umetnik, gonilna sila Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju Tomaž Schlegl, arhitekt Tomaž Schlegl Arhitekt Tomaž Schlegl je svoje strokovno delo skorajda v celoti posvetil revitalizaciji starega mestnega jedra Kamnika. Namen njegovih številnih projektov je ponovna oživitev dragocenega historičnega mesta in hkrati povezava le tega z edinstvenim regijskim parkom Kamniško–Savinjske Alpe. Njegova teza je, da je propad kamniške socialistične industrije, ki je mesto dušila desetletja, edinstvena priložnost za razvoj nove, močne
Beri dalje →

Kdaj: 5. 2. 2015 Kje: id:doma, Slovenska cesta 9, Ljubljana [contact-form-7 id="5251" title="Vabilo na dogodek-stoli-rex-5-feb-2015"]

Lesena hiša-ikona: ali bo Slovenija dobila novo ikono? Kdaj: 18.12.2015 ob 17.00 Kje: Mesto oblikovanja, nekdanja tiskarna Mladinska knjiga, Dunajska cesta 123, Ljubljana Lesena gradnja lahko zmanjša CO2 izpuste do 75% glede na klasično gradnjo. Je tiha, hitra, lahka in ne ustvarja onesnaženja na gradbišču, še posebej je primerna za gradnjo na slabih tleh in v urbanih območjih. Ker je lesena gradnja velik trend v Evropi, še posebej v Alpskih deželah in v Skandinaviji, kjer imajo velike površine gozdov, je prav, da pokažemo, da je tovrstna gradnja tudi slovenska prihodnost. V razpravi se bomo ponovno vprašali, kako daleč je še do trenutka, ko bo lesena hiša v Sloveniji postala gradbena ikona. Pogledali bomo na lokalni nivo in osvetlili nekatere uspešne projekte, ki so ustvarili veliko promocije za leseno gradnjo. Kdo so investitorji takšnih projektov in kako so pridobili za to potrebno finančno podporo? Osvetlili bomo tudi projekt lesenega paviljona, ki bo predstavil Slovenijo na razstavi EXPO Milano 2015. Kakšno strategijo so začrtali za predstavitev slovenske lesene gradnje na globalnem trgu? Lokalno ali globalno gledano - ali ti projekti lahko postanejo nove slovenske ikone? Razpravljavci: Jerneja Lampret, generalna komisarka Sekcije RS za EXPO Milano 2015 Rupert Gole, župan občine Šentrupert in arhitekt Marko Lukić, direktor Lumar IG, d.o.o. Janko Rožič, arhitekt in urbanist, Odprti krog Moderatorja in kuratorja: Zmago Novak, Eva Prelovšek Niemelä Podelitev nagrad Ikona 2015: V okviru dogodka bomo podelili nagrado Ikona najboljšim lesenim stavbam v Sloveniji po izboru uredništva revije Hiše v kategorijah lesena hiša, mala lesena arhitektura in
Beri dalje →