Hiša Lama
Hiša stoji na dolgi in ozki parceli (7,5 x 40 m). Zato je stavba široka le 4,5 m in se naslanja na slepi zid sosednje hiše. Odprte in zaprte fasade hiši dajejo intimo in jo odpirajo proti soncu na južni strani. Cestna fasada je ozka, vhod zaznamuje škatla iz toplotno obdelanega – žganega lesa. Žgani les se ponovi na nasprotni fasadi, ki hišo lijakasto odpre proti intimnemu vrtu. Okna so razporejena tako, da v hišo spustijo ravno prav svetlobe: večja v spodnjih nadstropjih, manjša zgoraj. Hiša sledi
Hiša NHRV
Hiša je nastala v pogojih, značilnih za Bosno in Hercegovino: majhen proračun, slabo razvito gradbeništvo in neurejena gradbena zakonodaja. Kljub temu pa ji je z iskanjem alternativnih materialov, s premišljenimi detajli in drugačnim jezikom uspelo preseči prevladujoče vzorce. Družinska hiša stoji na pobočju nad Sarajevom. Zgleduje se po katunih, bosanskih gorskih kočah, za katere je značilen kompakten volumen s strmo streho, odprto proti pobočju. Kompozicija kubusov hiše in garaže se skupaj s tretjim, še nezgrajenim (pergolo), odziva na razpršenost okoliške gradnje. Hiša in garaža si stojita nasproti
Hiša V
Na madžarskem podeželju je mediteranski tip hiše, tradicionalno povsem tuja tipologija, v zadnjih desetletjih postal prevladujoči tip gradnje. Hiša V se temu trendu namenoma izogne. Z majhnimi stavbnimi kubusi in dvokapno streho je sodobna interpretacija tradicionalne madžarske podeželske hiše. Brez nepotrebne dekoracije ohranja le bistvene elemente. Največja odlika lokacije so čudoviti pogledi na okolico. Celotna južna, ulična stran hiše je zastekljena in ponuja razgled na Gellérthegy (ikonični hrib Budimpešte), parlament in vijugasto Donavo. Hiša je namenjena dvema generacijama družine in po obliki sledi funkcionalni razporeditvi, tako da
Hiša na Tolstojevi
Zaradi programskih želja naročnika in razmeroma majhne parcele je bil volumen razvit v višino. Hiša je bila oblikovana za potrebe štiričlanske družine, principi bivanja v atrijski hiši pa so prilagojeni vertikalni obliki grajene lupine. Koncept razporejanja prostorov je temeljil na optični povezavi med prostori in na dostopanju do sob na različnih nivojih. Nadstropja so po vertikali zamaknjena za pol etaže in se odpirajo v skupen centralni prostor. Poteza stopnišča, velika odprtina do strehe s svetlobnikom, artikulira horizontalne in vertikalne komunikacije v hiši. Vodi tudi na streho, saj
Hiša v Smilovcih
Hiška stoji v vasi Smilovci, ob vznožju gore Stara planina in blizu Smilovskih jezer, ob lokalni cesti na področju z nizko gostoto poselitve. Ob prenovi in adaptaciji starejše družinske hiše v počitniški dom so želeli izrabiti prednosti lokacije – naravnega in grajenega okolja. Obstoječa hiša kljub statični trdnosti ni izpolnjevala funkcionalnih zahtev naročnika, zato jo je bilo treba spremeniti in razširiti. Hiša je funkcionalno razdeljena v dva po višini ločena dela: pritličje z dnevnimi prostori in teraso ter nadstropje s tremi spalnicami in kopalnico. Na južni strani
Bivališče in delovni prostori v nekdanji tovarni
Sodobno razumevanje bivanja in drzen odgovor na stanovanjsko problematiko mladih, ki obenem rešuje problem izpraznjenih lukenj v urbanih predelih, sta odliki projekta, ki ga je zasnovala mlada arhitektka Julie D’Aubioul. Mlada arhitektka Julie D’Aubioul in njen fant Stijn Landuyt sta 800 m2 velik prostor nekdanje tovarne tekstila preuredila v veliko bivalno krajino. Veliko pokrito območje nekdanje tovarne sta obravnavala kot enotno zunanje zemljišče. Polovico sta namenila svoji hiši, preostanek pa delovnim površinam za svoj biro. Prikazana »hiša v hiši« je začasna bivalna enota na delovni polovici. V
Počitniška hišica Zilvar
Hišo Zilvar odlikuje ozek tloris, v katerem poteka odprt dialog med prostori in zunanjostjo. Kompaktna lesena opna ponuja več kot običajne hiše. S pomočjo prostorske geometrije, ki ustvarja optično iluzijo tako na pokritih terasah kot tudi v notranjosti, se zdijo prostori v tej mali hiši (meri le nekaj več kot 100 m2) veliko večji. Ko vstopimo v hišo, se zdi, kot bi vstopili v nekakšen kanjon, ki ustvarja mirno in osvežujoče zatočišče za svoje uporabnike. Kakšna je dobra lesena hiša? To je hiša, v kateri se počutiš
Hiša tisočerih obrazov
Hiša D avtorjev Arnauda Lacosta in Jérôma Vinçona (Lode Architecture) iz Bretanje v Franciji prepričljivo in preprosto odgovarja na potrebe lokacije, zahteve arhitekturne kakovosti in želje naročnikov ter omogoča bivalni prostor s tisočerimi različnimi obrazi, ki služi vsem morebitnim potrebam hiše, a je hkrati zasnovan preprosto in jasno. Hiša stoji na lepi lokaciji na rečnem nabrežju, izpostavljenem hladnemu pršu bližnje reke. Hiša v eno združuje nasprotne si značaje. Enkrat je lahko zgolj osnovno zavetje, streha nad glavo. Spet drugič je lahko uradna sprejemnica, pa prostor za romantična avanturista, tretjič
Dragulj med betonom
Lahko leseno hišo na kamnitem podstavku odlikuje izjemna umestitev v strnjen urbani kontekst. Lesen nadzidek je postavljen na 5 m širok in 20 m dolg kamnit objekt, ki izvira iz dvajsetih let 20. stoletja in ki je bila predelana v stanovanjsko hišo v sedemdesetih letih. Vanj so vrezane terase in diagonalne zareze, ki spominjajo na dragulj, umeščen v urbano škrbino in obdan z betonskimi fasadami epskih razsežnosti. Za gradnjo nadzidka so arhitekti izbrali les, ne le zaradi praktičnih konstrukcijskih razlogov (majhna obtežba, hitra montaža), temveč tudi zaradi uporniških razlogov: