ROMUNIJA
RAZSTAVLJAVCI NA SEJMU LES² 2018
RAZSTAVLJAVCI NA SEJMU LES² 2018
Igra kontrastov
Mölle je majhno obmorsko mestece na jugu Švedske, ki ga karakterizirata pestra topografija in pokrajina ter živahna zgodovina. Ob prelomu v 20. stoletje je bila to priljubljena destinacija za potovanja in kaj hitro je Mölle postal kraj arhitekturnega eksperimentiranja, ki pa je sčasoma zamrlo. Spečo tradicijo, ki so si jo arhitekti in naročniki združeno prizadevali obuditi, so s projektom ekstrapolirali v 21. stoletje in se tako povezali z lokacijo in kontekstom skozi preplet nasprotij. Obmorska hiša Mölle Stavba izžareva hkrati kontrast in občutljivo zlitost z okoliško naravo. Volumen je nizek, z ravno streho. Pritličje je v celoti zastekljeno, zato je videti, kot da volumen brez podstavka lebdi nad zemljo. Hiša se odpira proti lepi okolici, kamnom, opečnatim zidovom, rastlinju. Oblika stavbe deli lokacijo na različne zunanje površine. Zasnova hiše je tlorisno razdrobljena, a to v naravi ni tako opazno. Stavba je iz nekaterih smeri videti urejena, preprosta, iz drugih pa ostra in posebna. Kaj je dobra hiša? "Dobra hiša mora izražati tako nasprotje kot povezavo z lokacijo in kontekstom." Elding Oscarson DATOTEKA Uvodnik: Urška Gregorič, Igra kontrastov Besedilo: Nina Granda, Obmorska hiša Mölle Fotografije: Åke E:son Lindman Obmorska hiša Mölle Arhitektura: Elding Oscarson; Jonas Elding, Johan Oscarson, Yuko Maki, Gustaf Karlsson Tekstil: Akane Moriyama Lokacija: Mölle, Švedska Izvedba: junij 2013 Površina: 300 m2
Prizidek kot lebdeča škatla
Prizidki - vedno aktualna tematika, ko govorimo o družinskih hišah. Na prvi pogled enostavna naloga, ki skriva celo serijo raznovrstnih izzivov za arhitekta, predvsem ker gre za stik starega in novega. Avtorja sta se naloge povsem očitno lotila pravilno, saj končni rezultat povezuje vsa tri načela kakovostne arhitekture: trdnost, uporabnost in lepota. Rezultat je še danes, po več kot desetih letih, lahko kvaliteten vzor pri reševanju te problematike in obenem dober primer, kako prizidek izdelati okolju prijazno, s preprosto prefabricirano in vedno aktualno, leseno konstrukcijo. Lebdeča škatla Spomladi leta 2004 sta arhitekta Tadej Glažar in Petra Čeferin dobila naročilo, naj poiščeta rešitev za nov, dodaten prostor v obstoječi enodružinski hiši v Grosupljem - pravzaprav v hiši, ki sta jo pred skoraj petnajstimi leti zasnovala Petra Čeferin in arhitekt Peter Pahor. Družina, ki je naročila projekt, je v hiši potrebovala novo spalnico staršev. Možnosti so bile dokaj preproste: ker okrog hiše ni prostora za pritlični prizidek, sta se morala arhitekta ozreti navzgor. Hišo bi lahko za eno nadstropje nadzidali ali pa - preprosto - dodali sobo prvemu nadstropju. Po mnenju arhitektov bi dodatno nadstropje uničilo dostojanstveno belo, podolgovato modernistično kockasto obliko, ki si jo je tudi družina prizadevala ohraniti. Poleg tega bi z nadzidavo dobili preveč prostora, pa tudi gradbeni projekt bi bil grob in dolgotrajen. In tu nastopi lebdeča škatla. Tadej Glažar in Petra Čeferin sta predlagala optimalno rešitev: elegantno, okolju prijazno, popolnoma leseno prefabricirano kocko, narejeno v Riku in dostavljeno na dom. Naročnikova družina je odpotovala na
Bivališče in delovni prostori v nekdanji tovarni
Sodobno razumevanje bivanja in drzen odgovor na stanovanjsko problematiko mladih, ki obenem rešuje problem izpraznjenih lukenj v urbanih predelih, sta odliki projekta, ki ga je zasnovala mlada arhitektka Julie D’Aubioul. Mlada arhitektka Julie D’Aubioul in njen fant Stijn Landuyt sta 800 m2 velik prostor nekdanje tovarne tekstila preuredila v veliko bivalno krajino. Veliko pokrito območje nekdanje tovarne sta obravnavala kot enotno zunanje zemljišče. Polovico sta namenila svoji hiši, preostanek pa delovnim površinam za svoj biro. Prikazana »hiša v hiši« je začasna bivalna enota na delovni polovici. V njej ustvarjalca bivata v času gradnje prave hiše na drugi strani območja. Prostrana nadkrita površina omogoča in narekuje bivanje, ki se prilagaja letnim časom. Poleti in spomladi celoten pokriti prostor služi kot odprta bivalna površina, varna pred dežjem, pozimi pa pomeni kokon, ki ogreva notranjo hišo. Zasnova omogoča fleksibilno preurejanje po potrebi, pokrita površina pa večjo izbiro in drugačno uporabo materialov. V navadni hiši mora fasada notranjost varovati pred zunanjimi vplivi, kar ima svoje zakonitosti, ki jih v tem primeru lahko kršimo. Arhitektka na novo odkriva veliko idejo o »vmesnem prostoru«. Prav ta je lahko dodana vrednost tradicionalne gradnje hiš. Podobno razmišljajo npr. arhitekti Lacaton & Vassal, ki se, tako kot ona, osredotočajo na uporabo hiše glede na letne čase. Kaj je dobra hiša? "Dobra hiša dopušča uporabnikom, da v njej živijo v povezavi z zunanjimi naravnimi pojavi. Omogoča prilagoditve ambienta čez leto glede na zahteve in število uporabnikov. Tako omogoča trajnostno bivanje." Julie D’Aubioul DATOTEKA Arhitektura: Julie
Počitniška hišica Zilvar
Hišo Zilvar odlikuje ozek tloris, v katerem poteka odprt dialog med prostori in zunanjostjo. Kompaktna lesena opna ponuja več kot običajne hiše. S pomočjo prostorske geometrije, ki ustvarja optično iluzijo tako na pokritih terasah kot tudi v notranjosti, se zdijo prostori v tej mali hiši (meri le nekaj več kot 100 m2) veliko večji. Ko vstopimo v hišo, se zdi, kot bi vstopili v nekakšen kanjon, ki ustvarja mirno in osvežujoče zatočišče za svoje uporabnike. Kakšna je dobra lesena hiša? To je hiša, v kateri se počutiš sproščenega in povezanega z naravo. To je hiša, kjer duhaš les in uživaš v harmoničnih razmerjih in detajlih. To je hiša, ki dobro komunicira s svojo okolico. To je hiša, kjer preprosto želiš ostati in živeti. Odlomek iz predavanja na Gospodarsko-arhitekturnem forumu 01, 16. 6. 2016, v Mestu oblikovanja v Ljubljani: Navdih za hišo Zilvar, ki smo jo zgradili kot počitniško hišico za našo družino, je prišel iz zahteve mojega takrat 4-letnega sina, ki je želel stavbo, ki bi spominjala na prazgodovinskega členonožca. Hiša deluje, kot bi se nagibala k mogočnemu staremu hrastu. Ena najpomembnejših omejitev je bila povezana z visoko podtalnico na tem območju, zato smo stavbo dvignili na kole. Hiša zaradi prostorske geometrije daje vtis, da so prostori veliko večji. Zasnovali smo pokrito teraso, kjer lahko uživamo v vseh vremenskih pogojih, saj ta prostor zaznamujejo pogosto deževje, močni zahodni vetrovi in vzhodno sonce … V to hišo se umaknemo pred nemirnim svetom in v njej uživamo.
Hiša tisočerih obrazov
Hiša D avtorjev Arnauda Lacosta in Jérôma Vinçona (Lode Architecture) iz Bretanje v Franciji prepričljivo in preprosto odgovarja na potrebe lokacije, zahteve arhitekturne kakovosti in želje naročnikov ter omogoča bivalni prostor s tisočerimi različnimi obrazi, ki služi vsem morebitnim potrebam hiše, a je hkrati zasnovan preprosto in jasno. Hiša stoji na lepi lokaciji na rečnem nabrežju, izpostavljenem hladnemu pršu bližnje reke. Hiša v eno združuje nasprotne si značaje. Enkrat je lahko zgolj osnovno zavetje, streha nad glavo. Spet drugič je lahko uradna sprejemnica, pa prostor za romantična avanturista, tretjič prizorišče za množično zabavo. Značaj hiše se spreminja glede na letne čase, vremenske razmere in potrebe ter razpoloženje uporabnikov. Ob raziskovanju arhitekturne zasnove hiše najprej opazimo konzolno strukturo prereza. Etaža hiše nadkriva prazno, odprto pritlično etažo. Tu je bivanje organizirano v neposrednem stiku z naravo, okrog centralnega kuhinjskega otoka in stopnic. Žarki svetlobe pronicajo skozi prostore v nadstropju in prinašajo sonce v pritlični, zemeljski prostor. Notranjost je oblečena v les; ta še okrepi prijeten naraven ambient. V zgornjem nadstropju je prostor zasnovan drugače. Odprt, pretočen tloris tukaj zamenja strukturiran program, porazdeljen po posameznih sobah. Tudi v tej razporeditvi ostaja opazna močna povezanost z naravo. Iz vseh prostorov je mogoč neposreden prehod v zunanji del. Različni fasadi odsevata dvojnost pritličnega in nadstropnega volumna. Vsaka s svojo govorico izražata željo po kamuflaži. V pritličju steklo odseva drevesa, veje in raznobarvne liste, nadstropje, ograjeno z neobdelanimi, robustnimi paneli različnih širin, pa nadaljuje povezavo z okoliškim gozdom. Takšnih hiš si želimo še
Dragulj med betonom
Lahko leseno hišo na kamnitem podstavku odlikuje izjemna umestitev v strnjen urbani kontekst. Lesen nadzidek je postavljen na 5 m širok in 20 m dolg kamnit objekt, ki izvira iz dvajsetih let 20. stoletja in ki je bila predelana v stanovanjsko hišo v sedemdesetih letih. Vanj so vrezane terase in diagonalne zareze, ki spominjajo na dragulj, umeščen v urbano škrbino in obdan z betonskimi fasadami epskih razsežnosti. Za gradnjo nadzidka so arhitekti izbrali les, ne le zaradi praktičnih konstrukcijskih razlogov (majhna obtežba, hitra montaža), temveč tudi zaradi uporniških razlogov: da bi prikazali dramatičen kontrast z obstoječo mestno strukturo, ki ne daje dovolj dostojanstva stavbi, ki je tam stala že mnogo prej. Oblika nadzidka je arhetip hiše z dvokapnico, vendar tej obliki z rotacijo slemena za 6 stopinj hkrati tudi nasprotuje. Odlomek iz predavanja na Gospodarsko-arhitekturnem forumu 01, 16. 6. 2016, v Mestu oblikovanja v Ljubljani: Pritličje obstoječe stare hiše je iz vulkanskih kamnov; ohranili smo ga, saj hiša stoji v mestu Catania, ki leži v bližini najvišjega aktivnega evropskega ognjenika, Etne. Novo zgornje nadstropje smo zasnovali iz kostanjevega lesa. To spominja na kostanjeve gozdove, ki rastejo na pobočju Etne. Iz takšnih materialov so zgrajene tudi tradicionalne hiše, saj so vulkanske kamnine odličen izolacijski material. Vincenzo Giusti, TUTTIARCHITETTI DATOTEKA: Hiša SG Arhitektura: TUTTIARCHITETTI; Daniela Finocchiaro, Vincenzo Giusti, Luigi Pellegrino, www.tuttiarchitetti.com Fotografije: Salvatore Gozzo Izvedba: 2014 Lokacija: Catania, Italija Površina objekta: 259 m2 (bruto) Površina gradbene parcele: 425 m2 Letna poraba energije: 53 kWh/(m2a) Investicija: 400.000 € (vključno
Razstavljavci na sejmu A² 2018
RAZSTAVLJAVCI NA SEJMU ARHITEKTURA² 2018 PODJETJA ARHITEKTI
Delavnice/okrogle mize Lesarske niše
8. in 10. november 2017, ob 14.00, Gospodarsko razstavišče, sejem Ambient Ljubljana, dvorana Kupola (A)
Urbana diverziteta: migrantsko podjetništvo in kreativnost
8. november 2017
V mestih Ljubljana in Gradec živijo, delujejo in ustvarjajo ... ... več
Christoph Behling: Oblikovano z brezčasno dovršenostjo
9. november 2017
Kaj lahko pričakujemo, ko svoje znanje ... ... več