MADŽARSKA
Štirje letni časi
Lahko vrt sestavlja le nekaj elementov? Travna in vodna ploskev, nekaj dreves in strižena živica? DA! V primeru zasebnega vrta, ki ga je oblikoval Matej Kučina iz krajinsko arhitekturnega biroja BRUTO in se razteza na 4.000 m2 je odgovor več kot pritrdilen. Vrt z uporabo ploskev - travne in vodne, daje občutek strogosti a ga avtor omehča z uporabo dreves, grmovnic in ostalega rastlinja, ki je razdeljeno po skopih glede na letne čase. Nevrjetna je tudi vpetost v širši krajinski okvir, pri čemer izkoristi tudi pogled na Karavanke v ozadju. POMLAD, POLETJE, JESEN, ZIMA ... IN ZOPET POMLAD V redukcijsko zasnovanem vrtu se z barvami cvetja, grmovja in drevja vrstijo letni časi: na zahodnem delu pomlad označuje vijoličasta - z japonskimi češnjami in krokusi, na severu je poletje prikazano v belem - z vrtnicami in travniškim cvetjem, južni del vrta z okrasnimi travami in divjo trto žari v jesensko rdečih barvah, iglavci vzhodnega dela predstavljajo zimo. Vrt 15 je v skladu z organizacijskimi zahtevami tlorisa hiše razdeljen na dva dela; prvi, vstopni del je funkcionalno in vizualno neposredno navezan na hišo, proti kateri se vrtne enote ritmično vrstijo v logičnem stopnjevanju. Drugi del gradi valovita tratna ploskev, ki se izteče v dinamično razporeditev vrtnih niš iz strižene živice. Tu je ustvarjen vizualno zanimiv in ritmično razgiban preplet podprostorov, v katere se odpirajo intimnejši deli notranjih prostorov hiše. Vrt 15 krajinskega arhitekta Mateja Kučine je zanimiv predvsem iz dveh razlogov. Prvič, oblikovanje vrta smiselno ustvarja bivalno enoto
Prijateljsko razmerje s predhodnikom
Arhitektka Ana Grudan opisuje lastni princip pri obnovi stanovanja v Šubičevi stavbi na Miklošičevi cesti v Ljubljani kot prijateljsko razmerje s predhodnikom. Gibanje po stanovanju je namreč avantura nepričakovanih prostorskih sekvenc in presenetljivih pohištvenih kosov. Slednji so nepričakovani, a hkrati najbolj logični. Arhitektovo veselje do oblikovanja se prenese na prostor le takrat, ko se izogiba tujim trendom in dovoli, da da prostoru obliko lastne zgodbe. SCENOGRAFIJA PROSTORA VMES:Mi smo povezovalci preteklosti in prihodnosti Svetloba in materialnost ustvarjata pomemben segment scenografije določenega ambienta. Spreminjata mu namembnost, atmosfero, razpoloženje. Prenovi stanovanja v stavbi Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani uspeva v ambient ujeti spomine predvajanih filmov velike kinodvorane v njenem pritličju in s tem ustvarjati nova razpoloženja. Vladimir Šubic je 1928. leta Ljubljani podaril mestno palačo, ki je združevala poslovne prostore, borzo dela, knjižnico, javno kuhinjo in večnamensko dvorano. Slednja je leta 1963 postala domovanje Slovenske kinoteke. Šubičeva arhitekturna mojstrovina uveljavlja načela modernizma in s svojo prezenco definira območje severnega dela Miklošičeve ceste. Ob prehodu z Miklošičeve ceste v notranjost objekta v njem naletimo na neštete vsebine. Tretje nadstropje skriva prenovljeno stanovanje, ki ga je iz nekdanje pisarne ustvarila arhitektka Ana Gruden. Sekvence ambientov stanovanja je definirala z ambientalnostjo posameznih prostorov in materializacijo zgodb z različnimi obstoječimi, prenovljenimi ali prinesenimi materiali ali predmeti. Originalni opečnati zid objema vhodni hodnik in v njem skupaj z elegantnostjo tlaka iz teraca ustvari dinamičen vhodni ambient. Kombinacija prenovljenega teraca in lesenega parketa v stanovanju poustvarja vzdušje predhodnega prostora pisarn. Pisarniški
Dom v galerijo
Prenovljeno staromeščansko stanovanje v prestolnici je dom številnih umetniških del slovenskih avtorjev. Zakaj se je naročnik izogibal običajnim oblikovalnim trendom in večino investicije vložil v umetniška dela? Ker samo umetniki s časom povečujejo vrednost, vendar jih je ob želji po spremembi lahko zamenjati. Kako pa se lotiti interierja, pri katerem želimo, da umetnost izstopa? S preprostim oblikovanjem, belo barvo in ravnimi linijami.. Umetnost kot investicija, atipična zgodba o minimalističnem stanovanju Za razliko od žal tipičnih zgodb, kjer posameznik za nakup domovanja aktivira vse lastne finančne zmogljivosti – in neredko tudi tiste svojih bližnjih – ter se skoraj po pravilu še dolgoročno zadolži, gre v tem primeru za naročnika, ki novo stanovanje razume izključno kot investicijo z dodano vrednostjo. To ni zgodba o pogajanju s prodajalcem za variacijo zneska nakupa v vrednosti notarskih stroškov, o preštevanju nanosov laka na obstoječem parketu ali o špekulaciji o številu sezon, ki ga stavbno pohištvo še zdrži brez temeljitega posega. Za prenovo 100 kvadratnih metrov velikega meščanskega stanovanja v središču prestolnice je bilo ob dotrajanem, a še vedno uporabnem izhodiščnem stanju namreč namenjenih več kot 1100 € na kvadratni meter bivalne površine. Naročnik, podjetnik v poznih tridesetih, je prisluhnil predlogom arhitektke in privolil v drzno in tvegano preoblikovanje prej pisanega sestoja naključnih bivalnih sledi v nekakšno bivalno galerijo – dom, kjer dominirajo umetniška dela. Avtorica prenove se je samozavestno lotila preverjenega arhitekturnega pristopa poenotenja po funkciji, velikosti in obliki različni bivalnih prostorov z belo barvo – ne le vseh stenskih in
Ko hiša postane dom
Kaj vam pomeni vaš dom? Je to en konkreten prostor, občutek ali nekaj tretjega? Kako se naša percepcija doma spreminja s časom? Obstajajo številne misli o domu, toda nedvomno je, da je vsak dom poseben na svoj način in Prostor prijatelja nam to poskuša vsakič znova pokazati. Na obrobju Ljubljane v naselju Črna vas stoji hiša dvojček, kjer si je dom ustvarila družina Balmazović Novaković. Igralka, producentka, pianistka, hči, sestra, prijateljica, žena, mama in seksi dama – Aleksandra Balmazović Novaković. »Astronavtka, raziskovalka v džungli, veterinarka za divje živali, pianistka ... od vsega želenega sem na koncu združila vse te vesoljne poklice v enega,« pripoveduje Aleksandra. »To je bilo to – grem na sprejemne za igro, pa četudi na štop v 500 kilometrov oddaljeni in s slovenskih političnih zemljevidov prečrtani Beograd. Uspelo je. Začetni kulturni šok preraste v ljubezen na drugi pogled in fatalna zaljubljenost v velemesto ostane za vedno. Moje mesto. Širina, veličina, drugačnost, odprtost, toplina ...« Na Akademiji za dramsko umetnost v Beogradu je diplomirala leta 1999. Med študijem je sodelovala pri številnih gledaliških projektih tako v Sloveniji kot v Srbiji. Po končani akademiji in vrnitvi v Slovenijo je v slovenski filmski uspešnici Zadnja večerja debitirala z glavno žensko vlogo. »Po odločitvi, da se ne bom vrnila v rodno Slovenijo, se nabašem zarečenega kruha in po prihodu nazaj kar nekaj časa žalujem za svojim Beogradom.« V Aleksandrino življenje vstopi Sergej iz Celja. »Z gledaliških odrov se nepričakovano znajdem pred filmskimi reflektorji in kamero. Zaljubljenost preraste v ljubezen
Nazaj k naravi
Znak dobrega oblikovalca prostora ni le, kaj zgradi, temveč tudi, česa ne. To vključuje tudi priznanje, da je včasih narava v svoji surovi obliki bolj pomembna od grajenega. Kmalu bo minilo deset let od zaključka projekta v Kataloniji, kjer je biro EMF landscape architects skozi procese razgradnje in renaturizacije preoblikoval nekdanji hotel v naravni park. Projekt Tudela - Culip Vračanje k prvobitni naravi na rtu Creus v Španiji Besedilo: Luka Vidic, marec 2017 Mednarodna strokovna žirija spletnega portala Landezine, portala za promocijo krajinskoarhitekturnega oblikovanja s sedežem v Ljubljani, je v januarju 2017 podelila nagrado LILA španskemu studiu EMF iz Girone. Nagrado, ki je bila podeljena prvič, je prejel ustanovitelj studia, krajinski arhitekt Martí Franch Batllori. Eden od projektov, ki so ga zasnovali v studiu EMF in je po izvedbi postal prepoznaven v širšem mednarodnem prostoru, je Tudela - Culip na rtu Cap de Creus, skrajnem severovzhodnem delu Iberskega polotoka. V projektu so se avtorji kreativno lotili vzpostavljanja prvotnega, naravnega stanja prostora, potem ko je bil leta 1998 na državni ravni sprejet sklep o razglasitvi območja za naravni park z najvišjo ravnjo zaščite. K odločitvi za zavarovanje območja je v prvi vrsti pripomoglo spoznanje, da gre za prostor z izjemno geomorfološko in botanično vrednostjo. To je pomenilo, da je bilo treba v celoti odstraniti vse, kar je grajenega - predvsem hotelski kompleks iz leta 1961, ki je bil v rabi le nekaj mesecev na leto. Projekt je sčasoma postal referenčni primer obnove naravne krajine, v katero so ostale domiselno
Prastari spoj narave in kulture
Prastari spoj narave in kulture - Star kozolec na vrtu, hlev z apartmaji in hišice v krošnjah Hiša Raduha, ki nosi ime po bližnji gori, je gostoljuben prostor s tradicijo. V starem jedru kraja Luče pri Savinji je prve goste sprejela že leta 1875. Arhitekti Janko Rožič, Gašper Drašler in Matjaž Suhadolc so v letih 2011-2012 hišo in njeno okolico obogatili s preselitvijo starega kozolca na njen vrt, ureditvijo gospodarskega poslopja z apartmaji in hišicami v krošnjah dreves. PREPLET OKUSA V projektu za Hišo Raduho v Lučah ob Savinji smo povezali več manjših stavb v vrtu stare vaške gostilne v celovit prostorsko uglašen koncept. Začeli smo s prenovo starega kozolca, ki sta ga lastnika Martina in Matjaž Breznik že pred leti postavila v vrtu in tako rešila gotovega propada. Nadaljevali smo s samoniklo postavitvijo hišic med krošnjami in prvi del projekta zaključili z rekonstrukcijo stare štale. Že s prenovo kozolca smo se držali načela, da se fasade in konstrukcije tega »spomenika slovenskega ljudskega stavbarstva« (Mušič) skoraj ne dotaknemo. Z minimalnimi posegi v notranjosti smo ga oživili za ljubitelje narave, kulture in kulinarike. Spoštovali smo konstrukcijsko logiko, ker je osrednji prostor ozek, smo mu pustili, da se razširi navzgor. Če si omejen v širino, lahko, kakor v naravi, rasteš v višino. Stekleni obod znotraj lesene konstrukcije omogoča, da se pokaže »tagosti križ«, ki je kakor pravijo stari mojstri, »samo za lepoto«. Kakor lepo povzame Marjan Mušič: »Kakor da je zrasel iz zemeljskih moči, se je v ljubki krivulji stebrov
PARTNERJI
PARTNERJI
INTRA LIGHTING
Poslanstvo podjetja Intra lighting je reševanje vseh izzivov, povezanih z osvetlitvijo. Poleg ustvarjanja arhitekturnih svetil ponuja predvsem celovite svetlobne rešitve po meri naročnika. Vse od leta 1989 ekipa izkušenih strokovnjakov aktivno sodeluje z arhitekti in oblikovalci svetlobe po vsem svetu. Tridesetletna tradicija, nenehno vlaganje v raziskave in razvoj, občutek za estetiko in odgovornost do okolja umeščajo podjetje med vodilne na tem področju. Kategorija Partnerji Lokacija Miren, Slovenia Povezave Website Facebook Instagram Linkedin Kontakt +386 5 398 44 00 info@intra-lighting.com
HANSGROHE GROUP
O skupini Hansgrohe - izvirnik iz Black Forest. Skupina Hansgrohe s sedežem v Schiltachu v južni Nemčiji s svojima blagovnima znamkama AXOR in hansgrohe uživa ugled kot vodilna na področju inovacij, oblikovanja in kakovosti v kopalniški in kuhinjski industriji. Na tem področju ustvarja obliko in funkcijo s pipami, prhami in pršnimi sistemi. 118-letno zgodovino podjetja zaznamujejo inovacije, kot so prva ročna prha z več vrstami pršil, prva izvlečna kuhinjska pipa in prva stenska palica za ročno prho. Skupina Hansgrohe pomeni jamstvo za dolgotrajne in kakovostne izdelke. Družba ima več kot 15.000 aktivnih patentov, s 33 predstavništvi in 22 prodajnimi uradi, ki dobavljajo izdelke v več kot 140 držav, pa je zanesljiv partner svojim strankam po vsem svetu. Izdelki skupine Hansgrohe so osvojili že številne nagrade, vključno z več kot 600 oblikovalskimi nagradami (od leta 1974). Za poslovne dejavnosti podjetja je ključnega pomena trajnostna proizvodnja izdelkov, ki varčujejo z viri. Izdelke skupine Hansgrohe najdemo v projektih po vsem svetu, med drugim denimo tudi v luksuzni čezoceanki Queen Mary 2, v najvišji stavbi na svetu, Burdž Kalifi v Dubaju. Skupina Hansgrohe je leta 2018 ustvarila promet v višini 1,081 milijarde EUR. Po vsem svetu zaposluje okoli 4.700 ljudi, od katerih jih približno 60 odstotkov dela v Nemčiji. Naše blagovne znamke: hansgrohe predstavlja inovativne rešitve za kuhinje in kopalnice, ki združujejo inteligentno funkcionalnost, izjemen dizajn in trajno kakovost. S sedežem v regiji Schwarzwald v Nemčiji, mednarodno aktivna skupina Hansgrohe prodaja premijske izdelke za tuše, tuš sisteme, kopalniške in kuhinjske
Kdor jo razume, jo obožuje
Ste se ob načrtovanju vaše hiše morda vprašali: "Zakaj jo bomo potrebovali in kako jo bomo uporabljali?" Arhitekta Marjan Poboljšaj in Anton Žižek iz biroja Superform sta leta 2003 skupaj z naročnikom poiskala odgovore na ti dve vprašanji in pričela proces načrtovanja enodružinske hiše v vasi Križevci pri Ljutomeru. Končni rezultat je bil za naročnika nepričakovan, vendar je kmalu spoznal, da je rešitev plod dobrega premisleka, kar mu lahko nudi (prej nesluteno) visoko kvaliteto bivanja. Scenografija za Pot med oblaki V vasi Križevci stoji enodružinska hiša, ki v svoji pojavnosti presega vse hiše v vasi in ji ni enake tudi v daljni okolici. Zasnovala sta jo arhitekta studia Superform, ki svoje hiše gradita na zgodbah, v katerih ima njihov naročnik – uporabnik ključno vlogo. Enodružinska stanovanjska hiša izstopa iz vaške panorame zaradi posameznih poudarjenih in pretirano povečanih arhitekturnih elementov ter za vaško okolje nenavadne členitve fasadnega ovoja. Brez komentarja dopušča vrsto različnih interpretacij. Njena prava zgodba pa lahko zaživi v svoji dramatičnosti šele v dialogu z uporabnikom in arhitektom. Zahteve naročnikov za novo stanovanjsko hišo so bile v svoji prvotni zamisli skromne: veliko svetlobe, zimski vrt, most v hiši, malo hodnikov in dobra logistika bivanja. Kasneje sta dodala še željo po monumentalnem vhodu, karkoli to že pomeni. A rezultata, ki jima ga je v obliki projekta ponudil studio Superform, nista pričakovala niti v sanjah. Zakaj? Ker se proces ustvarjanja arhitektov ne začne z vprašanjem: »Kakšna naj bo ta hiša?«, ampak: »Zakaj bodo naročniki to hišo potrebovali
Arhitektura zgodbe
Leta 2011 je bila tu stara garaža. Arhitekturni biro Act_romegialli ter krajinski arhitekt Gheo Clavarino pa so jo z vizijo skozi leta potrpežljivo preobrazili v zelen raj, kjer narava in arhitektura nista več ločljivi in kjer v konstantnem gibanju postajata eno. Nepričakovani raj za metulje in človeka Besedilo: Eva Štrukelj, april 2017 Čarobna “Zelena škatla” je oživela, ko se je lastnik odločil za prenovo majhne neuporabljene garaže ob svoji počitniški hiši na enem od pobočij Retijskih Alp. Na obstoječo betonsko konstrukcijo so naslonili mrežo galvaziranih kovinskih profilov, povezanih z jeklenimi kabli - tako je nastal nov tridimentionalni ovoj. Navidezno dvokapnico si je počasi prisvojil velik zeleni oblak. V višino hišo prerašča mešanica plezalk, ob njeno vznožje pa so bile rastline zasajene tako, da je del zelene preproge vedno v cvetju - gre za mešanico čebulnic, trajnic in enoletnih rastlin. Znotraj hiše so zbrani prostori, ki uporabniku prinašajo radost - velika kuhinja, prostor za druženje in shramba za vrtno orodje, saj je vrtnarjenje naročnikova prva strast. Izbor materialov se omejuje na osnovne, uporabljeni pa so v svoji prvobitni, surovi obliki: kuhinja iz galvaziranega jekla, plohi staranega macesnovega lesa na tleh in kovinske pipe iz surovih cevi. Osnova zasaditve so listnate rastline: po bujni mreži kovačnika in dresnika se vzpenjata s cvetovi bogati srobot in v vetru kimajoči navadni hmelj (Lonicera periclymenum, Polygonum baldshuanicum, Clematis tangutica, Humulus lupulus). Rožnato rdečo kopreno iz rdeče špajke, gavre in krvavordeče krvomočnice ob robu hiše z rumeno popestri rudbekija (Centranthus
Sodobna interpretacija istrske hiše
Hiša petčlanske družine, ki je z vseh strani obdana z naravo ter ponuja razgled na Piranski zaliv, soline in popolno izkušnjo sodobnega bivanja v naravnem okolju. Arhitektka Michela Schirinzi je uspešno združila naročnikove želje in zahteve krajinsko zavarovanega območja vasi. Ljubljančani so v študijskih letih marsikdaj prikrajšani za hitrejšo osamosvojitev in izkušnjo študentskega ali celo že dijaškega doma. Moji uporniški naravi pa me je le uspelo nastaniti v Plečnikovem Akademskem kolegiju. Dolg polkrožen hodnik s teracem na tleh in visokim stropom, okna, ki z dvoriščne strani v ritmu mečejo sence, na drugi strani pa naše sobe. Slabih 12 m2 velika študentska sobica za dva je leta 1994 za leto dni postala moje prebivališče. Vrata v sredini, nasproti okno in pogled na železniške tire, pod oknom dve študijski mizi, omara in postelja desno, omara in postelja levo, v sredini pa nizka miza, za katero smo po navadi jedli špagete, kartali ali igrali šah. Tam sem spoznala svojo Mojco, takrat študentko ekonomije, s katero naju zdaj povezuje dolgoletno prijateljstvo. Malokateri Primorec po končanem študiju ostane v Ljubljani, in tudi Mojco je prek Portoroža pot ponesla nad Sečovlje, v vas Sveti Peter s pogledom na Piranski zaliv in soline, kjer sta si leta 2013 z njenim Petrom zgradila novo hišo in ustvarila dom. Zdaj tam živita s tremi otroki. Rada jih obiščem in naše druženje se po navadi konča tako, da s hčerko tam tudi prespiva. Moderna interpretacija istrske hiše Peter in Mojca: »Ko je odločitev padla in sva