Arhitektka Ana Grudan opisuje lastni princip pri obnovi stanovanja v Šubičevi stavbi na Miklošičevi cesti v Ljubljani kot prijateljsko razmerje s predhodnikom. Gibanje po stanovanju je namreč avantura nepričakovanih prostorskih sekvenc in presenetljivih pohištvenih kosov. Slednji so nepričakovani, a hkrati najbolj logični. Arhitektovo veselje do oblikovanja se prenese na prostor le takrat, ko se izogiba tujim trendom in dovoli, da da prostoru obliko lastne zgodbe.

 

 

SCENOGRAFIJA PROSTORA VMES:Mi smo povezovalci preteklosti in prihodnosti

Svetloba in materialnost ustvarjata pomemben segment scenografije določenega ambienta. Spreminjata mu namembnost, atmosfero, razpoloženje. Prenovi stanovanja v stavbi Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani uspeva v ambient ujeti spomine predvajanih filmov velike kinodvorane v njenem pritličju in s tem ustvarjati nova razpoloženja.

 

 

Vladimir Šubic je 1928. leta Ljubljani podaril mestno palačo, ki je združevala poslovne prostore, borzo dela, knjižnico, javno kuhinjo in večnamensko dvorano. Slednja je leta 1963 postala domovanje Slovenske kinoteke. Šubičeva arhitekturna mojstrovina uveljavlja načela modernizma in s svojo prezenco definira območje severnega dela Miklošičeve ceste. Ob prehodu z Miklošičeve ceste v notranjost objekta v njem naletimo na neštete vsebine. Tretje nadstropje skriva prenovljeno stanovanje, ki ga je iz nekdanje pisarne ustvarila arhitektka Ana Gruden.

 

 

Sekvence ambientov stanovanja je definirala z ambientalnostjo posameznih prostorov in materializacijo zgodb z različnimi obstoječimi,
prenovljenimi ali prinesenimi materiali ali predmeti. Originalni opečnati zid objema vhodni hodnik in v njem skupaj z elegantnostjo tlaka iz teraca ustvari dinamičen vhodni ambient. Kombinacija prenovljenega teraca in lesenega parketa v stanovanju poustvarja vzdušje predhodnega prostora pisarn. Pisarniški prostori, ki so se komunikacijsko navezovali na obstoječi hodnik, dobivajo z uporabo novih materialov in svetlobnim odpiranjem na hodnik novo materialnost. Pisarniški hodnik, ki je prej dišal po Kafkovem Procesu, dobi novo vsebino, je prostor vmes, vstop v novo bivanje in galerija prebivajočega. Sekvenčnost stanovanja definirajo tudi skrbno izbrana oprema, predmeti in različne luči. Kot bi se ozirali po podobah podob iz različnih filmskih prizorov, različnih mest, različnih zgodb. Vsakič znova se znajdemo v scenariju drugega filma. Če bi že takrat, ko sem na ulici čakal v vrsti za ogled vseh treh barv, Modre, Bele in Rdeče,režiserja
Kieslowskega, vedel, da se barve razlivajo v zgornjem nadstropju stanovanja, bi najbrž takoj potrkal in vstopil v drug svet. Stanovanje Franz (simbolično ime stanovanja – po gospodu K. iz Procesa) ponuja vstop v drug svet, kjer se lahko z ljubljanskih ulic poglabljamo v neštete ambiente filmskih podob. Najbrž zato, ker je Ana Gruden vanj namerno pretvorila svoje misli, da je prostor človekova tretja koža. Prva je telo, druga obleka. Ustvarjati ambiente in atmosfere, ki vplivajo na počutje, pa pomeni zanjo oblikovanje kakovostnih prostorov za pre-Bivanje.

 

 

 

ODGOVARJA ARHITEKTKA ANA GRUDEN
Kako se lotiti prenove v objektih spomeniškega pomena?

To je kot nekakšno prijateljsko razmerje s predhodnikom. V tem primeru je to Vladimir Šubic, imela pa sem tudi že Jožeta Plečnika, Stanka Kristla in kar nekaj nemških arhitektov, ki so delovali v obdobju jugendstila. Počaščeno se čutim, če lahko tako z ljubeznijo zasnovan prostor priredim današnjemu uporabniku.

 

 

Kakšno vlogo igra svetloba pri oblikovanju ambientov?
Naravna in umetna svetloba ter veliko ogledal – vse troje poskušam čim bolj izkoristiti pri prenovi. Projektiranja se lotim tudi s čim več različnimi svetlobnimi viri. Tekstura in barva ter naše razpoloženje so odvisni od svetlobe. Všeč mi je pritajena svetloba, taka, ki te popelje v zasanjanost, da se doma lažje spočiješ in prijetneje podružiš. To je mogoče doseči s svetlobo, pri kateri svetlobni viri niso previsoko.

Ali ima stara oprema tudi svoje predzgodbe in ali je primerna tudi za novogradnje?
Vsekakor. Ne samo oprema, vsi imamo predzgodbe. In povsod, kjer smo, naj bo to tisto, kar nam je blizu in kar nas osrečuje. Ozko usmerjenim trendom se izogibam. Prostor naj bo PROST okvirov, brezčasen.

 

 

DATOTEKA

Uvodnik: Eva Vasileska, Prijateljsko razmerje s predhodnikom
Besedilo: dr. Boštjan Bugarič, Scenografija prostora vmes, mi smo povezovalci preteklosti in prihodnosti
Fotografije: Nejc Puš

Franz, stanovanje na Miklošičevi cesti
Avtorica projekta: Ana Gruden
Investitorica: Milena Gruden
Površina: 75 m2
Investicija: 65.000 €