MOLDAVIJA
Opus Saše J. Mächtiga
Se spomnite znamenitih rdečih kioskov, ki so bili postavljeni na vsakem vogalu ne samo v deželah bivše Jugoslavije, ampak tudi v deželah COMECON, pa tudi drugam kot na Japonsko, Novo Zelandijo, ZDA? Ko je slovenski arhitekt in oblikovalec Saša Mächtig pred 50 leti predstavil svoj model kioska K67, verjetno ni mogel niti uganiti, koliko bo ta model uporabljen. Med njegove najbolj prepoznavne izdelke spadajo nadstrešnice euromodul za postajališča javnega prometa, koši za smeti žaba, nadstrešnica kavarne Evropa... Kdo ne pozna kultnega kosa javne urbane opreme, priljubljenega v vseh državah Balkana in še veliko dlje? Kiosk K67, ki ga je Saša Mächtig zasnoval v svoji mladosti, je arhitekturna realizacija koncepta preseka dveh cevi. Presečišče simbolno ponazarja sodelovanje, združevanje poti, mnenj, idej, četudi si včasih nasprotujejo. Sodelovanje in interdisciplinarnost sta temeljno vodilo njegovega opusa do danes. Sodelovanje je tudi tema letošnjega BIO, na katerem sodeluje kot član žirije. Sicer je arhitekt avtor nekdanjega nadstreška kavarne Evropa, pa legendarnega, modularnega sistema nadstrešnic Euromodul za postajališča, novejših predlogov MET3 in novega kioska K21. Leta 1984 je s kolegi vzpostavil študij oblikovanja na novoustanovljenem oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Pomembno se je uveljavil v mednarodnem prostoru, zlasti v izvršilnih odborih strokovnih združenj. Doma je prejel Nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, TREND za življensko delo in dve zlati medalji na BIO. Kot študenta arhitekture vas je zaznamovala Ravnikarjeva reforma študija. Kako? Bil sem del eksperimenta, ki ni izoblikoval samo mene, ampak tudi mnoge druge kolege. Ravnikarjev renesančni duh me
Gor po nagrado
V osrčju Pirana, pod cerkvijo Svetega Jurija, se med kamnitimi zidovi skriva zeleni raj. Obseg zasebnega vrta je približno 250 m2 in je razdeljen v štiri nivoje. V resnici gre za zelo minimalistično a hkrati zelo učinkovito oblikovanje z uporabo kamna ter avtohtonih rastlin. Nizanje manjših ambientov vzdolž vertikale povezujejo kamnite stopnice. Nagrada, ki nas čaka na vrhu pa je neprecenljiva - razgled na morje. ZELENO RAZKOŠJE POD CERKVIJO SVETEGA JURIJA Slikovito srednjeveško jedro Pirana z ozkimi ulicami in veliko gostoto kamnitih hiš, ki se stiskajo pod cerkvijo svetega Jurija, je prav gotovo najlepši prostor slovenskega mediteranskega okolja. Za vrtove v njem skorajda ni bilo prostora, le ozek pas, ki kot ogrlica objema cerkveno obzidje, je ostal nepozidan. Nekaj hiš je bilo tako obdarjenih z dragocenim koščkom zemlje, ki so si ga lastniki uredili v skladu s svojim potrebami in okusom. Vrt, ki vam ga predstavljamo, izstopa po svoji skladnosti in urejenosti ter do zadnjega kotička izkoriščeni izjemni lokaciji. Lastniki so leta 1996 postopoma in z velikim občutkom za prostor, rastline in njihovo medsebojno sožitje pričeli urejati svoj ozki in v štiri nivoje deljeni vrt. Zasnovan je tako, da sicer obsežna površina ne zahteva veliko dela: zasajene so avtohtone mediteranske rastline, ki tako poleti kot pozimi ne potrebujejo posebne nege. Največ dela je z rezanjem rastlin, ki se v poletnem času tako razbohotijo, da bi vrt, če bi ga zapustili, kaj kmalu postal domovanje Trnuljčice. Štirje nivoji vrta so med seboj povezani z ozkimi
Lahki angleški pridih interierja
Vloga arhitekta pri načrtovanju interierja je nedvoumna. Še bolj premišljene rezultate dobimo, če arhitektu zaupamo pri nakupu stanovanja, saj lahko preveri naše želje pred nakupom in jim začne dajati obliko. Čiste oblike pohištva, bela barva in enostavni materiali definirajo minimalistično ozračje stanovanja, skrbno oblikovani detajli pa vanjo vnašajo lahki angleški pridih. Nič odvečnega, nevsiljivi angleški pridih V procesu nastajanja novega doma s svojo vlogo velikokrat nastopi tudi arhitekt. Njegov prispevek k funkcionalnosti in inovativnim rešitvam je nam kot sveže pečenim stanovalcem v veliko pomoč, še posebej če se to sodelovanje začne že na samem začetku. Ob nakupu stanovanja. Riba je arhitekturni dvojec, ki ga sestavljata Janja Brodar in Goran Rupnik. Lastnikoma novega stanovanja sta svetovala že ob nakupu. Preverba tlorisa je pokazala, da bosta arhitekta na dani kvadraturi lahko ustvarila funkcionalno in še vedno prostorno štirisobno stanovanje ter ga obogatila z osebno noto lastnikov. Angleški pridih je nevsiljiv, a vendar opazen takoj, ko vemo, h komu domov prihajamo. Sivo obarvane stene tvorijo mehko zavetje okrog svetlega, lahkotnega, minimalističnega pohištva z detajli, ki pripovedujejo svojo zgodbo. Že na vhodu nas pozdravijo črno-bela tla. Po celotni dolžini stene stoji garderobna omara, katere fronte so oblečene v ogledalo, ki vhodni del vizualno poveča. Osrednji prostor je velik in svetel. Na sredini ga ločuje stena, ki se kot lahkoten paravan spušča od stropa proti tlom in tvori ločnico med dnevnim in jedilniškim delom prostora. Sivi toni se v dnevnem delu okrepijo, podprejo z udobno sedežno garnituro v obliki
MIZARSTVO KOŠAK
Mizarstvo Košak je podjetje z več kot 50 letno tradicijo. Skozi leta so si nabrali veliko izkušenj ,ki se prenašajo že tretjo generacijo in se s časoma tehnološko dopolnjujejo. Stanje na trgu jih je usmerilo v izdelovanje izvenserijskega stavbnega pohištva, kar se odraža na predimenzioniranih panoramskih stenah ali pa na replikah spomeniško zaščitenih oken. Kategorija Partnerji Lokacija Ljubljana – Črnuče, Slovenia Povezave Website Instagram Linkedin Kontakt +357 1 5373 181 info@mizarstvo-kosak.si
GEBERIT
Globalna skupina Geberit je vodilna v Evropi na področju sanitarnih izdelkov. Zelo močno je prisotna v večini evropskih držav, kjer zagotavlja edinstveno dodano vrednost na področju sanitarne tehnike in kopalniške keramike. Novosti Kategorija Partnerji Lokacija Ljubljana, Slovenia Povezave Website Facebook Instagram Kontakt +356 1 586 22 00 info.si@geberit.com Cevni sistem za oskrbo z vodo Geberit FlowFit Kopalniška serija Geberit ONE Razširjen asortiman Geberit iCon
Definicija minimalizma
Dandanes je najtežje preprosto oblikovanje. V času prekomejne konsumeracije oblikovanja je intrigantna misel odločiti se za minimalistično – dati lasten ego na stran ter pustiti, da izstopajo forme in barve. Le tako nastanejo prostori, ki dihajo ter so polni svetlobe in prostornosti. Le takrat gre oblikovanje v ozadje bivanja in pusti, da se življenje zgodi v prostoru. Očiščeno, pragmatično, preudarno, svetla in prostorna bivalna oaza Po prejemu naročila za članek si ogledam osnovno slikovno gradivo in se znajdem v nenavadni zadregi. Ha, napiši o tem 2000 znakov, si mislim. Lep minimalistični stanovanjski interier dveh sob z enim materialom in dvema barvama. Očiščeno, pragmatično, preudarno. Naslov = komentar. Raztegnite fotografije čez ves prelom, honorar pa obdržite, se namuznem. Preproste rešitve, ki delujejo, se nam običajno zdijo logične in skoraj samoumevne. Šele obisk stanovanja in dokumentiran vpogled v tanje prostorov pred prenovo popolnoma razkrijeta impresivnost posega projektantov in naročnika. Prenove nekoč temnega in večkrat predelanega stanovanja v zadnji etaži meščanskega stavbnega konglomerata s prostori, ki kljub majhnosti segajo v dve hiši, so se avtorji lotili gospodarno, z jasnim ciljem funkcionalnosti in povečanja kakovosti bivanja. Vstopni prostor je dopolnjen z majhno shranjevalno omaro in ogledalom, v kopalnici so bili zamenjani dotrajana oprema, tlaki in ploščice. Eden od dveh najpomembnejših posegov je združitev prostora obstoječe kuhinje in majhne sosednje sobe. Z odstranitvijo vmesne predelne stene je bil pridobljen prečni bivalni prostor, ki je osvetljen tako z vzhodne kot z zahodne strani. Sem so sedaj umeščeni kuhinjski niz,
Prostor za najmlajše
Kako oblikovati optimalen družni prostor, namenjen našim najmlajšim članom družbe? Kako ustvariti spodbudno in varno okolje za njihovo zgodnje raziskovanje? V občini Kidričevo na ravnini Ptujskega polja stoji vrtec, ki odgovarja na ti vprašanji. Arhitektki Mojca Gregorski in Ajda Vogelnik Saje sta si ga zamislili kot objekt s tremi krili, ki členijo zelene površine z drevesi. Prehodnost in poglede med zunanjimi površinami in domiselno oblikovanimi notranjimi prostori omogočajo velike steklene površine. Vrtec nudi varne in stimulativne ambiente, ki spodbujajo domišljijo. VRTEC KIDRIČEVO Vrtec je umeščen v urbani prostor modernističnega naselja Kidričevo. Značilnosti naselja povzema in na na novo interpretira s sodobno arhitekturno govorico. Razgibana tlorisna zasnova ustvarja raznolike ambiente. Objekt sestavljajo tri pritlične enote, ki jih ločujejo atriji. Večnamenski skupni prostor, ki povezuje zunanjost in notranjost objekta, je vstavljen med dva različno oblikovana trakta, namenjena otrokom. Tretja enota se navezuje na obstoječo šolo. Tu so nameščeni upravni prostori, kuhinja in jedilnica. Vrtec je v celoti zasnovan tako, da spodbuja otroško domišljijo in omogoča raznolike izkušnje prostora. DATOTEKA Uvodnik: Zala Bokal, Prostor za najmlajše Arhitektura: Mojca Gregorski, Ajda Vogelnik Saje Lokacija: Kidričevo Fotografije: Miran Kambič Leto izvedbe: 2008
Podstrešje – mestna rezerva
Pred skoraj petnajstimi leti je pod očesom biroja MIKADO Architects na Dunaju nastalo stanovanje za mladega zdravnika - prostorno podstrešje v šestem nadstropju je postalo sodoben dom. V zadnjih letih je tudi pri nas čedalje več podobnih zgodb. Prenove so aktualne, a zahtevajo veliko premisleka. In denarja. No, odvisno od želja. Spodnji primer ni zgled cenovne ugodnosti. Ima pa krasen razgled. Razgled nad mestom Izraba prazne podstrehe Besedilo: Jernej Markelj, december 2010 Preureditve praznih podstreh v obstoječih stavbah so na Dunaju v zadnjih letih postale prava modna muha. To je tu mogoče zaradi velikega števila stavb s še neizkoriščenim podstrešjem, poleg tega mestna uprava s subvencijami to spodbuja, saj tako v mestno jedro privablja nove prebivalce, ne nazadnje pa postaja tak način bivanja vse bolj privlačen in se predstavlja kot dobra alternativa bivanja v enodružinski hiši. Stanovanje dr. M je uspešno združilo kvalitete, ki jih takšno bivanje ponuja. Mlad zdravnik je v neposredni bližini najbolj znane nakupovalne ulice Mariahilfer kupil še neizkoriščeno podstrešje na vrhu stanovanjske stavbe in ga želel preurediti v odprti loft. Tudi odsotnost dvigala ga ni odvrnila od načrta. Se bo pač kot pravi športnik vsak dan povzpel v šesto nadstropje. Na zunaj pa je morala nova bivalna enota povsem posnemati obstoječi naklon strehe. Celotno stanovanje je organizirano le v eni etaži ter se odpira na ulično in na dvoriščno stran stavbnega bloka. Kljub temu meri kar 162 m2, kolikor bi jih štela že prava hiša. Prostori v stanovanju med seboj niso ločeni
Pod sečoveljskim soncem
Manjši center za talasoterapijo Lepa Vida, arhitektov PIA studio, je umeščen v središče novejšega dela Sečoveljskih solin. Projekt je intervencija v občutljivo varovano okolje, zato se nanj oblikovno navezuje. Preprosta arhitektura izhaja iz tradicionalnih konstrukcijskih rešitev za solinarske lope, nasipe in kanale ter iz naravnih materialov lesa in blata. KONCENTRIRANO MORJE Solni spa na solinah kot preskok k bolj subtilni turistični arhitekturi Na Sečoveljskih solinah se sol še danes pridobiva na tradicionalen način. Talasoterapevtski center Lepa Vida temelji na stranskih proizvodih pridobivanja soli – slanici in solinskemu blatu. V opuščen in degradiran predel v severozahodnem delu solin so arhitekti po zgledu tradicionalnih lesenih hišk za orodje za pridelovanje soli umestili nov termalni kompleks. Terme oblikuje kolaž lesenih poti, ki povezujejo več majhnih preprosto oblikovanih dvokapnih objektov. Osrednji del predstavljajo plavalni bazen z morsko vodo, bazeni za kneipp terapijo ter manjši bazeni za terapije s slanico. Center se zaključi z nadstrešnicami in ploščadmi za terapije s fangom ter za masaže. Plavalni bazen je, da bi zmanjšali izkop v nestabilen teren, nekoliko dvignjen od preostalega dela term. Lahkotna zasnova, ki daje vtis, da je del solinske krajine že od nekdaj, omogoča pristno doživljanje solin – subtilno oživljanje kulturne krajine, ki ga podpiramo! DATOTEKA Uvodnik: Zala Bokal, Pod sečoveljskim soncem Besedilo: Janja Brodar, Soline Fotografije: Pascal Fusil, arhiv PIA studio Thalasso spa Lepa Vida Arhitektura: PIA Studio Izvedba: 2013 Lokacija: Sečovlje
Življenje na strehi bloka
Na terasi starejšega stanovanjskega bloka v Ljubljani, na Gestrinovi ulici je leta 2008 pravkar diplomirani arhitekt Boštjan Gabrijelčič uspešno dokončal projekt "Urbani parazit". Posebna kvaliteta novo nastalega stanovanja je zagotovo tudi neposredna vidna povezava z Ljubljanskim gradom. Stroški gradnje tega 70 m2 velikega stanovanja so znašali le okoli 35,000 evrov. Urbani parazit Urbani parazit, ki ga je zasnoval mladi arhitekt Boštjan Gabrijelčič, ima z običajnimi prizidki in nadzidavami nekaj skupnega. Družina, ki živi v obstoječi stavbi, je nadzidavo namenila kot stanovanje za sina. A tu se podobnost konča. Zakaj? Najprej, ne gre za enodružinsko hišo, marveč za večstanovanjski blok – občudovanja vredno je že, da je investitorju uspelo pridobiti soglasja vseh stanovalcev za postavitev dodatnega objekta na strehi. Prav tako tu ne gre za prizidek, ki bi zasedel še dodaten kos zemlje; gre za preudarno nadgradnjo obstoječega volumna stavbe in s tem zgoščevanje mestnega prostora v višino. Objekt se s konstrukcijo in novimi napeljavami navezuje na obstoječe nosilne elemente in napeljave večstanovanjske stavbe. Njegova konstrukcija je narejena iz prefabriciranih kovinskih elementov, ki so bili na streho dostavljeni z žerjavom (uporabljen je bil kar žerjav, ki je deloval na bližnjem gradbišču). Zaradi preprostosti posega (samo nakup in montaža prefabriciranih elmentov, razvod in priključitev napeljav) je bila tudi cena postavitve strešnega stanovanja zelo ugodna. Nastali objekt je dobrodošlo presenečenje v času, ko je zaradi nesoglasij med sosedi velikokrat težko izvesti projekt. Urbani parazit je dokaz, da je mogoče z razumom in uporabo sodobnih materialov z majhnimi
Enkrat arhitekt, vedno arhitekt
Večino ljudi pri svojih šestdesetih razmišljajo o upokojitvijo. Kar se tiče arhitektov, nekateri se kasneje upokojijo, eni pa celo nikoli. Zelo pogosto so arhitekti zasijali v poznih srednjih letih. Le Corbusier je bil star 63 let, ko so v Ronchampu zgradili čudovito kapelo. Frank Gehry je bil star 68 let, ko je zasnoval Guggenheimov muzej v Bilbau. Ludwig Mies van der Rohe je po svojih šestdesetih začel načrtovati apartmaje Lake Shore Drive. Tudi slovenska arhitekturna praksa pozna takšnih primerov in eden izmed njih je zagotovo arhitekt Janez Lajovic. Začne se z »zariši tu spodaj še en hotel«, potem pa mora biti arhitekt zraven do zadnjega vijaka. Janez Lajovic je čil 86-letni arhitekt, ki še vedno večino dni preživi v lastnem, pred 54 leti ustanovljenem biroju. Je eden od prvih stotih študentov prof. Ravnikarja in ena ključnih figur slovenske povojne arhitekture, znan pa je predvsem kot avtor sporno porušenega hotela Prisank v Kranjski Gori in avtor (skoraj uničenega, danes podvrženega kakovostni rekonstrukciji) hotela Kanin. Njegov opus obsega, podobno kot opus njegovih sodobnikov in kolegov Savina Severja, Stanka Kristla, Milana Miheliča in Ilije Arnautovića, projekte velikih površin: več hotelov, osnovne šole (Vič, Bežigrad, Novi Beograd, Vlaje v Skopju ...), poslovne stavbe (SOP Krško ...), industrijske objekte (Železarna Ravne, Dalekovod v Novi Gorici pri Zagrebu, proizvodna hala Plutala v Ljubljani ...) ter vrsto drugih javnih in stanovanjskih objektov. Danes se njegov biro, v katerem se uspešno uveljavlja skupina mlajših kolegic in kolegov, osredotoča na pasivno gradnjo (dom starejših v Kočevju, individualne hiše),
Prostor doma kot pripovedovalec zgodb
Veterinar, notranji oblikovalec, swing jazz pevec, turistični vodnik... Ne, ne gre za igro besed, temveč za eno isto osebo. Miha Lavrenčič si je v podstrehi meščanske hiše uredil svojega ljubljanskega doma. In če le besede ne rečejo dovolj o širini človeka, govori njegov prostor. Vsak dom je unikaten, intimen in pripoveduje zgodbo nekega življenja. Tokrat vam pripoveduje zgodbo Mihovega življenja in ustvarjanja. Prvič sva se spoznala pred leti ob rečnem kanalu Maybachufer v Berlinu, na kavi s skupnimi prijatelji. Predstavili so mi ga kot veterinarja. Takrat mi je po iPhonu pomagal izbirati usnjen jopič in me prepričal, da ima okus. Drugič sva se srečala, ko se je oglasil na ogledu stanovanja, ki sem ga prodajala v Berlinu, nedaleč od kraja našega prvega srečanja v Kreuzbergu. Takrat sem izvedela, da je po poklicu tudi notranji oblikovalec. Stanovanja sicer ni kupil, izmenjala pa sva si kontaktne podatke in ostala povezana. Tretjič sem ga videla na odru v Schönebergu v jazz klubu Sally Bowles, kjer je nastopal z Jadranko Juras ob dnevu državnosti, tokrat kot swing/jazz pevec. Bila sem zelo pozitivno presenečena in navdušena. Miha je danes tudi zelo priljubljen kot turistični vodnik po Berlinu: ljudje, ki jim razkaže svoj Berlin, so navdušeni. Poleg berlinske zgodovine in znamenitosti vedno vključi še Slovenijo in jih povabi tudi k nam (www.miha.berlin). Berlinska izkušnja v Ljubljani in Ljubljana v Berlinu pa sta me z Miho še posebej povezali. Miha je Štajerec, Slovenec in ponosen Evropejec. V zgodnjih devetdesetih se je preselil v večstanovanjsko meščansko hišo