MOLDAVIJA
Življenje okoli drevesa
Hiša objema drevo in lupina objema hišo. Belgijski biro architecten de vylder vinck taillieu so v letu 2011 zasnovali hišo, ki naravo povablja vase, a je hkrati introvertirana in sramežljiva pred zunanjim svetom. Odprta in zaprta hkrati. Hiša Bern Heim Beuk Hiša v drevesu? Drevo v hiši! Hiša se na prvi pogled zdi nedokončana. Ujeta je med gručo dreves in najprej ni čisto jasno: je bila prej na tem mestu hiša ali so bila prva drevesa? Podrobnejši pogled razkrije premišljen koncept in skrben odnos do narave. Leseno paličje ščiti fasado hiše, drevo prebada streho. V leseno mrežo fasade so skrita vrata. Dve fasadi sta pokriti s sivimi ploščami, prav tako tudi streha in dimnik. Gruča manjkajočih plošč ustvarja okenske odprtine in pušča drevesu rasti skozi streho. Fasada hiše ustvarja svojstven likovni učinek nedokončanosti, brezkončnosti. Kod da bi bila hiša živ organizem, ki nenehno raste. V hiši so tri etaže, ki jih nosi razvejana vidna betonska konstrukcija. Betonski steber je oblikovan kot drevo. V pritličje je umeščen enoten odprt bivalni prostor. V prvi etaži je spalnica staršev s kopalnico in kabinetom, v mansardi pa so otroške sobe. Bivalni prostori se odpirajo na pokrit vrt, kjer živi veliko drevo. Okrog drevesa pa po svoje živijo ljudje. DATOTEKA Uvodnik: Urška Gregorič, Življenje okoli drevesa Besedilo: Nina Štrovs, Hiša Bern Heim Beuk Fotografije: Filip Dujardin Hiša Bern Heim Beuk Arhitektura: architecten de vylder vinck taillieu Lokacija: Flanders, Belgija Leto izvedbe: 2011 Velikost
Arhitekta v sferi oblikovanja in izdelovanja
Arhitektura je danes še posebej izrazito širok pojem in prav tako postaja tudi področje dela arhitektov še širše. Polje delovanja arhitektov je zelo široko: od prostorskega, grafičnega in spletnega oblikovanja, notranje opreme, scenografije, animacije ... Mlada arhitekta Klara Zalokar in Klemen Zupančič sta začela z raziskovanjem različnih obrti in njihovim odnosom do oblikovanja že v letu 2011. Studio Moste sta zasnovala v letu 2016 in sta se usmerila v izdelovanje pohištva iz masivnega lesa in arhitekturo manjšega merila. Ura je devet zjutraj, s Klemnom sediva za pisalno mizo, ki sva jo naredila prejšnji mesec, pripravljena, da napiševa svojo prvo kolumno. Zunaj je oblačno, kavo sva že spila in čakava na pravo idejo. Dva napol končana projekta, ki naju čakata v delavnici, se mi vrtita po glavi – verjetno bi lažje začela pisati, če bi najprej dokončala lesne zveze na zaboju za igrače, ki sem jih načela včeraj. Ali pa zaključila komplet nabiralnikov za hodnik hiše v centru Ljubljane, ki jih je Klemen pripravil za stikovanje. Poleg tega bo do večera treba dokončati še načrte kuhinje, ki se bo začela izdelovati v naslednjem mesecu. Začnem s tem? Ali je bolj smiselno začeti s fizičnim delom in pretegniti telo, spodbuditi možgane? V idealnem svetu bi verjetno delala po en projekt naenkrat in v urejenem sosledju: najprej sestanek z naročnikom, kjer iščemo vzgibe, želje, pričakovanja in omejitve za projekt, nato kreativno delo v studiu, kjer se ideje prelijejo v oblikovan izdelek. Sledi sestanek, kjer kritično ocenimo dosedanje delo, pretehtamo, premislimo in predebatiramo
Mika Cimolini: Kdo potrebuje arhitekte?
Arhitektura in prostorsko načrtovanje sta na splošno v občutljivem obdobju njihove lastne redefinicije in določanja njihovega položaja v nasprotju s trenutnimi političnimi, socialnimi in kulturnimi spremembami. Kakšna je trenutna situacija v Sloveniji in kaj se lahko naučimo od uspešnih držav na tem področju? Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Kdo potrebuje arhitekte? V interesu družbe naj bi bilo, da so storitve arhitekturnega projektiranja dostopne vsem, zato da bi bil prostor bolj urejen, bivalni standard pa višji. Zavedati se moramo, da arhitekti lahko dosežemo sistemske spremembe le z dobrimi zgledi, sodelovanjem med strokami, ki delujejo v prostoru, odgovornostjo do uporabnika in do naročnika ter uporabno in lepo arhitekturo, ki premika meje vsakdanjika. Zaradi nejasnih zahtev soglasodajalcev, birokratskih postopkov in splošne naravnanosti proti zasebnim investitorjem pa je razvoj prostorske in arhitekturne stroke v Sloveniji težko napovedovati. Razvitost družbe se izraža v količniku med povprečno plačo in urejenostjo prostora in se celo fizično kaže kot tanka linija med vzhodom in zahodom Evrope. V državah z nizkim standardom večina ne potrebuje dobrih arhitekturnih storitev, saj si jih niti ne more privoščiti. Naročniki s povprečno plačo 1000 evrov mesečno od arhitekta potrebujejo le »papirje za gradnjo«, čim ceneje in čim hitreje. Cene projektantskih storitev so tako precej odvisne od vrste naročnikov in njihove finančne sposobnosti. Če se primerjamo z Avstrijo, znaša vrednost slovenskega gradbenega trga le desetino avstrijskega! Gradimo manj, naše gradnje pa so tudi precej cenejše. Po podatkih sektorske študije ACE zavzemajo 60 % teh gradenj individualne hiše. Razmah individualne stanovanjske gradnje je
Je vrt lahko peščen?
DA! Atrijski vrt arhitektke dr. Dominike Batista se nahaja v Kosezah in je velik 108 m2. Aritektka se je odločila za uporabo peska oziroma drobnega savskega kamna zaradi same velikosti oziroma bolje rečeno majhnosti atrija ter zaradi lokacije. Vlažna tla se kar najhitreje osušijo s pomočjo sonca in kamnov. Obstaja stereotip, da pod besedo vrt/atrijski vrt ljudje največkrat pomislijo na majhno ali večjo travnato površino. Kot je nazorno prikazano na tem primeru vidimo, da temu ni tako. Nasledjič pa s primerom iste avtorice zopet ovržem stereotip o vrtu in travi. O POVEZAVI TRDNEGA IN EFEMERNEGA V arhitekturi sta se grajeni in raščeni svet med seboj od nekdaj dopolnjevala, če že ne neposredno oplajala. Kompozicijo Vignolove Ville Giulie v Rimu pravzaprav v večji meri gradi odprt prostor, ki ga, seveda že zaradi želene funkcije, ki naj ji vrt zadosti, zaključuje posnetek rimskega oziroma grškega gledališča. Podobno park Bobboli v veliko večjih razsežnostih dograjuje prostor firenške palače Pitti. In ne le to: njegova oblika je bila model za veliko gledališče Farnese v Parmi. Od tu naprej bi se lahko na široko razgovorili o baročnih parkih, ki so dimenzije gradov ali vil razširjali tja do vidnih obzorij ... In podobno, kot so že klasična antična in potem renesančna in klasicistična arhitektura, grajene v kamnu ali opeki, oblikovno povzemale prvotno leseno konstrukcijo antičnih zgradb, so ob tem v kamen ali omet spremenile tudi elemente svečanega okrasja iz svežega zelenja, ki so sicer ob slovesnostih krasili fasade ... To sozvočje oziroma sooplajanje pa
Podstrešje kot sinonim za svetlo stanovanje
Podstrešja – nekdaj prostori, ki smo se jih izogibali – danes so postala zaželeno bivalno okolje. Višina prostorov in zadostna svetloba so izzivi, ki se jih arhitekti lotijo z veseljem ki pogosto pomeni zanimive in nepričakovane rešitve. Superform arhitekti so 2014 načrtovali, 2016 pa izvedli to stanovanje v centru Ljubljane ki je izjemen primer, kako dobra arhitektura preoblikuje “težave” v najbolj zanimive podrobnosti stanovanja, ki tukaj ponujajo tudi odgovor o pogledi zunaj stanovanja. V hiši blizu sonca, skozi sotesko v novo svobodo bivanja Življenje v Ljubljani kot prestolnici države postaja iz leta v leto hitrejše, aktivnejše, bolj kompaktno. Tako kot v vsakem mestu je življenje v hiši luksuz. Če hiša stoji v centru Ljubljane, kjer sta sprehod do Gradu in posedanje ob Ljubljanici le lučaj od vrat, je tako stanovanje zlata vredno. V arhitekturnem biroju Superform so arhitekti sprejeli izziv in na 275 m2 uredili podstrešno stanovanje s teraso. Tipično strešno konstrukcijo z lesenimi tramovi, škarjami in gredami so očistili nepotrebnih elementov ter leseno natezno lego, ki povezuje sohe, nadomestili s kovinsko natezno palico. Prostor tako pridobi preglednost, lahkotnost in prehodnost. Vodilo pri oblikovanju podstrešnega stanovanja je bila svetloba. Arhitekti so želeli, da stanovanje ne bi vzbujalo tipično temačnega in malce »stisnjenega« občutka bivanja S svojimi oblikovnimi rešitvami so ustvarili pravo nasprotje tega: s premišljenim dovajanjem svetlobe v prostor in usmerjanjem pogledov navzven so oblikovali svetlo in zračno podstrešno stanovanje. V sredino strešne konstrukcije in istočasno sredino stanovanja so umestili tako imenovano
VOLVO
Znamka Volvo je ena najnaprednejših avtomobilskih znamk sveta. Že od ustanovitve leta 1927 utiramo pot v prihodnost varnosti in aktivno promoviramo zdravo življenje, odgovorno do naravnega okolja. Švedska je posebna dežela, v kateri vladajo družbeni standardi, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in posebnem odnosu do narave. Iz tega izhaja tudi naš odnos do materialnega sveta – sledimo vrhunski kakovosti in trajnosti, v tem duhu pa oblikujemo tudi svoja vozila. Za dizajn Volva so značilni enostavnost, združevanje funkcionalnosti in estetike ter uporaba naravnih materialov. Smo prepoznaven in ponosen ambasador prečiščenega skandinavskega oblikovanja, ki se uveljavlja po vsem svetu. Kategorija Partnerji Lokacija Ljubljana, Slovenia Povezave Website Facebook Instagram Kontakt +386 1 5843 200 info@vcag.net
Lesen zdravilni prostor
Danes je nepričakovano, da se les uporablja v prostorih, namenjenih medicini, čeprav je to pravzaprav zelo logično. Les namreč ustvarja toplo, umirjeno vzdušje, ki daje pacientom občutek varnosti. Arhitekti pri Svet vmes so s pomočjo Svetlarne pred dvema letoma oblikovali ustvarjalni prostor za fizioterapijo, ki se spoštljivo obnaša do pacientov in zaposlenih. Preprosto oblikovanje in odsotnost barv – razen naravne barve lesa – ustavijo čas, nežna svetloba pa prinaša umirjen občutek, ki se iz prostora prenaša na njegove uporabnike. NENAVADEN PROSTOR ZA FIZIOTERAPIJO Topel, fleksibilen in v izboru materialov iskren, cenovno ugoden, presenetljiv ter nenavaden interier, kjer se zaposleni in pacienti dobro počutijo in kjer se lahko poleg fizioterapije odvijajo tudi druge skupinske aktivnosti. Se to zdi utopija? Pri tem projektu ne. Z vstavitvijo »treh kontejnerjev«, namenjenih recepciji, pisarni fizioterapije, garderobam ter skladiščenju rekvizitov in fizioterapevtske opreme, so arhitekti zagotovili veliko fleksibilnost, raznolikost in odprtost prostora ter uresničili vse zgoraj naštete želje naročnika. Arhitekti odgovarjajo: Zakaj ste pri tem projektu uporabili les? Les je v zdravstvenih ustanovah in klinikah nepričakovan ter le redko uporabljen material. Hkrati je prijeten in topel na otip ter lahko blagodejno prispeva k dobremu počutju pacientov. Želeli smo ustvariti kontrast med interierjem obstoječega, generičnega poslovnega objekta, ki je hladen, v belih in sivih odtenkih, ter notranjostjo fizioterapije, ki ob vstopu obiskovalca »objame« z lesenim ovojem in ne presvetlim ambientom. Do sedaj smo projektirali večinoma interierje, zato je les v naših projektih skoraj vedno prisoten, pri približno 90 % projektov.
Živa hiša
Skrivnostna hiša v Parizu letos praznuje deseto leto življenja. Ja, življenja. Je namreč preplet živih organizmov, s katerimi diha, se spreminja, umira ter se znova in znova rojeva. Delo studia R&Sie(n) je v okviru Hiše Awards leta 2011 dobilo nagrado za inovativno odličnost. Izgubljena v Parizu Besedilo: Ivana Ljubanović, maj 2011 Je to sploh hiša? Kje je vhod? Ali imate okna? Koliko vhodov? Imate kakšno sobo? Vas je strah živeti tam? Kako vas prijatelji najdejo? Vas je strah morebitnih ličink in živali? Ali imate iz hiše pogled navzven, na nebo in zvezde? Koliko vzdrževanje zahteva fasada? Številna so vprašanja novinarjev o hiši studia R&Sie(n), skriti v Parizu in izdelani za naročnika, ki želi ostati anonimen. Hiša je narejena za par z dvema otrokoma, starima 14 in 18 let. Stavba je troetažna; v kleti so utiliti, kotlovnica, shramba in sistem za regulacijo živih zidov. V pritličju so bivalni prostori, na vrhu pa spalnice s kopalnicami in garderobami. Zunanjost hiše je sestavljena iz živih zidov: na jeklenice obešene praproti se hranijo s pomočjo hidroponskega sistema vodnih cevk, ki dozirajo vodo za vsako izmed 1200 rastlin. 300 pihanih steklenih kozarcev vsebuje bakterijske kulture, zadolžene za povečanje koncentracije dušika brez uporabe umetnih gnojil. Steklene skulpture, delo Pedra Velosa in Vanesse Mitrani, so obenem tudi svetlobne telesa, ki omogočajo pravilno lomljenje svetlobe in osvetljevanje prostorov hiše. Eksperiment, ki živi na robu pravljičnosti in nadrealnosti, po besedah avtorja čaka prihod dinozavrov v trenutno regresivno obdobje Francije, obenem
Arhitektura med nebom in zemljo
Pogum, znanje in velika mera posluha je potrebna, ko se urejajo javni prostori posebnih pomenov, namenov in zgodovine. Vse troje sta izkazali arhitektki Maruša Zorec in Martina Tepina, ko sta sodobno interpretirali trg in zunanji oltar pred znano romarsko cerkvijo na Brezjah. Ko so leta 2009 podeljevali Plečnikova odličja, sta bili nagrajeni za nadaljevanje tradicije izročila tega velikega slovenskega arhitekta, ki je tudi sam del brezjanske arhitekturne zgodbe. VPETOST V KONTINUITETO Med klasicizmom, Plečnikom, Vurnikom in sodobnostjo Brezje s cerkvijo Marije pomagaj, slovensko romarsko središče v osrčju Gorenjske, že dolgo zasedajo posebno mesto v samopodobi in verski strukturi Slovencev. Cerkev, ki stoji kot simbol v pokrajini, je nosilec identitete v nacionalni geografiji. Zato je bila dopolnitev tega prostora zelo zahtevna in odgovorna naloga. Še posebej zato, ker je cerkev, neorenesančno stavbo s konca 19. stoletja, prenovil in s slikarskimi okrasi opremil Ivan Vurnik, pred njim pa je trg pred njo delno uredil Plečnik. Arhitektki sta tlakovali trg in v sklopu ureditve predvideli stalno mesto za zunanji oltar, skladiščni prostor in sanitarije. Obdržali sta elemente Plečnikove ureditve - zidove, ki določajo trg in park ob njem. Za severni zid sta umestili prostore skladišča in nove sanitarije, v ta trakt pa sta vgradili tudi novi oltar. Njegov položaj uredi prostor v prečni smeri, ob tem pa ohranja prosti obe glavni veduti - na fasado cerkve in na Triglav. Prostor oltarja se zapira z dvokrilnimi vrati. Ta so na zunanji strani nevtralne temne barve, notranji prostor pa je
Ravno prav velika
Hiša O je enodružinska hiša v okolici Logatca, njeno zasnovo so izdelali v biroju Moderna. Streha in fasada sta oblečeni v enak material, vlakocementne plošče, ki predstavljajo osnovni modul pri tej popolnoma modularni hiši. Kljub temu, da je bila hiša zgrajena že leta 2009, je s svojo monolitno podobo in spretno redefinicijo tradicionalne hiše tudi danes še ni zastarela. Razkošna skromnost Slovenci zelo težko naredimo majhno, preprosto hiško. Ob odločitvi za gradnjo se navadno naredi seznam želja, ki skozi proces načrtovanja samo še raste, dokler ne preseže tako potreb družine kot razpoložljivih sredstev. Posledica so neuporabne, prevelike in pogosto prezapletene hiše. A v Logatcu je bila pred kratkim dokončana drugačna hiša, ki je razkošna prav v svoji skromnosti. Hiša je v svoji osnovi zasnovana popolnoma klasično. V spodnjem nadstropju so bivalni prostori, v zgornjem so spalnice; vsi servisni prostori, kot so shrambe in stopnice, so zbrani na eni strani hiše. Do tod vse kot po navadi. A naročnik in arhitekt sta se potrudila in hišo očistila vseh nepotrebnih prostorov in detajlov. Posebnost hiše se kaže že v zunanji podobi. Klasična hiša z dvokapnico je reducirana na oster, abstrakten volumen, ki lepote ne išče v okraskih in barvah, ampak v pravilnih proporcih in enakomernem ritmu. Okna in vrata so umeščena tako, da se skladajo z rastrom fasadnih plošč; igra polnega in praznega je natančna in premišljena. Odprtine pa niso premišljene samo navzven, ampak tudi navznoter – poglede odpirajo na ključnih mestih. Znotraj hiše je redukcija
Kje se počutite doma?
Kakšen je vaš odnos do doma? Je vsako stanovanje, vsaka hiša že dom? Eni povezujejo doma le s prostorom, v katerem stanujejo, drugi z ljudmi, spomini... Ljudje smo različni. Eni so močno navezani na domače okolje, drugi znajo svojega doma ustvariti tudi v povsem tujem okolju. Kako pa vi razmišljate o tem? Ko razmišljate o domu, ali je to nekaj stalnega ali bolj začasnega? BORIS BALANT Po študiju oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je Boris pričel sodelovati s studijem Novi kolektivizem pod psevdonimom »S of the N«. Leta 1995 je ustanovil podjetje za oblikovanje Luks studio. V devetdesetih letih se je v celoti posvetil grafičnemu oblikovanju. Oblikoval je revijo Ars Vivendi. Na začetku novega tisočletja je oblikoval in razvil različne blagovne znamke in celostne podobe (npr. Mobitel, Laško, Fonda, Luna …). Leta 2013 je bil soustanovitelj studia Human1st. 1. SREČANJE – 20. 3. 2017 Sončen popoldan. Ob Tržaški ulici v Ljubljani vstopim v ogromno stavbo iz leta 1873, kjer je imela do leta 2004 prostore tobačna tovarna. Zdaj so tu biroji, ateljeji in pisarne. V pritličju čakam na Borisa. Vidim, kako prihaja. Oblečen v črno stopa z dolgimi, lahkotnimi koraki, eleganten je in nekaj toplega je na njem. Skupaj se odpraviva po številnih hodnikih v drugo nadstropje. Vstopiva v velik svetel prostor. Nekaj me spomni na Lizbono. Je to črno pobarvan železni steber, značilen za industrijske objekte iz druge polovice 19. stoletja, ki podpira skoraj štiri metre visok strop? Morda ventilator na stropu? Ali pa so to
Umestiti v občutljivo
Kako se sodobno stavbo umesti v občutljivo okolje? Se jo sploh lahko umesti? Pred desetimi leti so SeARCH & CMA na svoj način odgovorili na to vprašanje v švicarskem Valsu v neposredni bližini znamenitih term Vals arhitekta Petra Zumthorja. Vila Vals Projekt je vse prej kot običajen. Gre za primer pragmatične in nevsiljive gradnje na občutljivi lokaciji (v bližini znamenitega zdravilišča v Valsu). Od skednja do hiše je urejen podzemni rov. Takšna ureditev vhoda je prepričala lokalne oblasti, da izdajo gradbeno dovoljenje, četudi se jim je zdel projekt nekoliko smešen. Osrednje dvorišče, vkopano v strmo pobočje, tvori obsežno fasado, ki je omogočila umestitev večjih okenskih površin. Razgled iz hiše se nam ponuja pod nekoliko usločenim zornim kotom, ki samo še poudari dramatične gorske prizore z drugega konca doline. DOKUMENT Uvodnik: Urška Gregorič, Umestiti v občutljivo Besedilo: Nina Štrovs, Vila Vals Fotografije: Iwan Baan & PlansMatter Vila Vals Arhitektura: SeARCH & Christian Müller Architects (Bjarne Mastenbrook & Christian Müller) Lokacija: Vals, Švica Leto izvedbe: 2009 Pozidanost parcele: 100 m2 (brez terase, rova in skednja) Površina: 160 m2 + 25 m2 rov + 50 m2 skedenj Velikost parcele: 1345 m2