MADŽARSKA
Zelenje = Človek = Mesto
Ljudje si ne znamo predstavljati mesta brez zelenja. Je eden ključnih elementov mesta, prav tako kot so hiše, ljudje, ceste in avtomobili. O tem sta več kot desetletje nazaj pisali Maja Simoneti in Maša Šorn in odtlej se v mišljenju, da je zelenje del mesta, ni veliko spremenilo. In tako je prav! Njegov vpliv na človekovo delovanje ima velik pomen, tako psihično, fizično kot iz estetskega vidika. SOBA Z RAZGLEDOM Narava je v mestu doma. Tako kot hiše in ceste gosti mesto tudi rastline, vodo, hribe in živali. Prvine narave, predvsem rastline, voda in razgiban relief, so spremljevalke razvoja urejanja prostora za bivanje. Varovanje obstoječih in ustvarjanje novih naravnih, naravi podobnih ali zgolj z naravnimi prvinami opremljenih prizorišč je tesno povezano z gradnjo mest, naselij in stanovanjskih sosesk. Z urejanjem parkov, vrtov in drugih nadzorovanih naravnih prostorov človek zavestno ustvarja dobre pogoje za življenje na prostem, dokazuje svojo moč in estetska nagnjenja. Prepoznavna podoba večine evropskih mest je tesno povezana z naravnimi značilnostmi lokacije, na kateri se je kraj pogosto prav zaradi teh značilnosti razvil. Danes reke, gozdovi, obale jezer in morij, ujete v mestno tkivo, pričajo o pomenu naravnih danosti za razvoj mesta. Večina teh ostankov narave je zavarovanih pred gradnjo in spremenjenih v mestne parkovne površine. Navzočnost narave v mestu je rezultat načrtovanja. Tako ostanki neurejenega in divje zaraslega sveta kot do potankosti načrtovani parki in lepo negovani vrtovi so rezultat človekovih odločitev. V želji, da bi zagotovili navzočnost narave v mestu
Počitnice v paradižu
Projekt Garden Village bled odlikuje izjemen turističen koncept, kompleksna revitalizacija opuščenega zemljišča in uspešna umestitev v prostor. Počitniška vas leži na mestu stare, zapuščene vrtnarije vile Bled. V tem glampingu, ki spominja na bivanje v Paradižu, gostje spijo v lesenih drevesnih hiškah ali v šotorih na dvignjenih lesenih ploščadih, kopajo se v naravnem plavalnem ribniku, knajpajo se v mrzlem potoku, nabirajo sadje s sadnih dreves ter uživajo v naravnem ambientu, ki ga povezujejo številne lesene poti, stopnišča in brvi... Intervju s krajinskimi arhitekti Landscape, d. o. o., o projektu Garden Village Bled Kako je nastala ideja za to inovativno turistično zatočišče? Dobre ideje nastanejo, ko se srečajo kreativni ljudje in si konstruktivno izmenjujejo zamisli. Ideja je nastala v tesnem sodelovanju z idejnim vodjo Borutom Kokljem in investitorjem Borutom Kelihom. Na razvoj koncepta so vplivale danosti in omejitve v prostoru. Vsi smo se zavedali, da je edini recept za uspeh res edinstvena zgodba z dobro izvedbo. Tesno sodelovanje investitorja, konceptnega vodje in nas projektantov skozi vse faze projekta pa je bilo ključno za projekt. Kaj vse projekt ponuja obiskovalcem? Projekt obiskovalcem ponuja skupek edinstvenih doživetij v naravi. Drevesne hiške nas vračajo v otroštvo, glamping šotori ponujajo razkošno izkušnjo kampiranja, šotori nad vodo in dvignjene lesene poti pa avanturistično doživetje. Naravni plavalni ribnik omogoča plavanje v kristalno čisti naravni vodi, plaža ob potoku namakanje v topli vodi in knajpanje v naravni izvirski vodi. Ostale zanimivosti so še ribnik z ribami, zunanja savna, ploščadi za masažo in otroško igrišče. Še posebej
Zgodba z lesenimi očali Wood Stock Eyewear
Zgodba z lesenimi očali Wood Stock Eyewear, ki jo je začel Jaka Jančič že leta 2011, ko je izdelal prva očala zase, se je do danes razvila v uspešen posel. O ideji in ozadju smo se pogovarjali s člani ekipe Jako in Tamaro Jančič. Kako ste prišli do ideje za uporabo lesa pri izdelku, kjer sicer prevladujeta kovina in umetni materiali? Jaka: Lesena očala sem zasledil na spletu v začetku leta 2011. Ker sem bil že od malega velik ljubitelj očal, in ker so bila očala iz lesa takrat izredno draga, sem se odločil, da si jih bom naredil kar sam. In to so začetki ustanovitve blagovne znamke Wood Stock. Ko sem imel narejena prva očala, so se pokazale prednosti le teh. Les, kot naraven material, je izredno lahek, prijeten za nošnjo skozi ves dan. Poleg vseh karakteristik, ki jih les ima, je tukaj tudi energija lesa. Odkar sva z ženo začela z blagovno znamko Wood Stock se še bolje zavedava pomena narave in lesa, ki nam daje ne samo čisti zrak ampak tudi prepotrebno energijo, ki jo potrebujemo za uspešno preživljanje časa na tem planetu. Redno se sprehajava po gozdovih, objemava drevesa in za naju velja rek: 30 minut sprehoda v naravi na dan, odžene vse bolezni stran. Zgodbo z lesenimi očali je Jaka Jančič začel že leta 2011. Izdelke le oblikujete ali tudi sami izdelujete? Jaka: Jaka: Izdelki so v celoti plod moje domišljije in navsezadnje izdelave. Pri nama ni serijske izdelava. Sva butično usmerjena proizvajalca
Združitev oblikovanja z lokalno tradicionalno obrtjo
Z blagovno znamko Zanat družina Nikšić nadaljuje stoletno tradicijo izdelovanja pohištva. S sodelovanjem z med vrhunskimi mednarodnimi oblikovalci in lokalno izučenimi mojstri ter z izdelano poslovno strategijo je izdelovanje pohištva ponesla na novo raven. Orhan Nikšić je eden od direktorjev podjetja Zanat, ki je svojo prepoznavno podobo v tujini zgradilo na podlagi plodnega spogledovanja med lokalno obrtjo in vrhunskim sodobnim oblikovanjem. Močni družinski tradiciji podjetja, ki se z lesenim pohištvom ukvarja že skoraj sto let, se je pridružila sodobna poslovna strategija, s katero skuša podjetje oživiti celotno regijo. Čeprav izhajate iz družine, ki se že skoraj stoletje ukvarja s pohištveno industrijo, ste svojo kariero začeli daleč od oblikovanja ali lesne industrije, na področju ekonomije. Kaj vas je »privleklo« iz ekonomije nazaj k izdelovanju pohištva? Prihajam iz družine, v kateri se proizvaja pohištvo že več generacij, z bratom sva že četrta! Pohištvo smo začeli izdelovati leta 1919. Izdelovali smo stilsko pohištvo, ki je bilo in je še danes znano kot visokokakovostno ročno rezbarjeno pohištvo. Ti tradicionalni izdelki definirajo bosanski interier. Nekatere od kosov, ki jih je izdelal moj ded, hranijo v zbirki Etnografskega muzeja v Beogradu. Čeprav sem po izobrazbi ekonomist in sem na tem področju razvil več kot petnajstletno mednarodno kariero, sem se vedno zanimal za proizvodnjo in oblikovanje pohištva. Lahko bi rekel, da je bilo pohištvo vedno moja strast. Z blagovno znamko Zanat, ki sva jo ustanovila z bratom, skušava družinsko nasledstvo združiti s sodobnim oblikovanjem. Naš namen je razvijati lokalno pohištveno industrijo in Bosno vzpostaviti kot proizvajalko pohištva.
Kako postati Gaz(z)da?
Salih Teskeredžič je oblikovalec in soustanovitelj ene najprodornejših pohištvenih blagovnih znamk iz JV Evrope – Gazzda. Je tudi profesor na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu, oddelek za produktno oblikovanje. Podjetje Gazzda je bilo ustanovljeno leta 2013. Izdelki, ki jih razvijajo, nosijo posebno, lastno identiteto s svežim oblikovanjem in visokim obrtniškim nivojem izdelave z izjemno dovršenimi detajli. Uspešna prodaja na mednarodnih trgih in številne oblikovalske nagrade potrjujejo pravo smer razvoja. Izdelki, ki jih razvijate, nosijo posebno, lastno identiteto s svežim oblikovanjem in visokim obrtniškim nivojem izdelave. Prejeli ste že številne oblikovalske nagrade, uspešni pa ste tudi pri prodaji na mednarodnih trgih. Kaj vas je vodilo pri ustvarjanju nove znamke? Skoraj petnajst let sem delal v Avstriji z različnimi podjetji in naročniki, kjer sem pridobil dragocene izkušnje na področju arhitekture, interjera in oblikovanja pohištva. Vse bolj sem spoznaval, da moje delo postaja preveč rutinsko, zato sem si zaželel iti nazaj v deželo, kjer je še vse deviško, nepopisano. To mi je bil pravi izziv! Pri znamki Gazzda, ki smo jo osnovali smo hoteli narediti kreativno platformo, kjer bi razvijali izdelke, pri katerih bi imeli nadzor nad celotnim procesom: od prve skice do končnega izdelka ter hkrati tudi marketing in prodajo. Na ta način je prišlo do spojitve oblikovanja, razvoja in trženja, ki omogoča sinergijske učinke. Kakšno zgodbo nosijo vaši izdelki? Po čem izstopajo? Želimo biti podjetje, ki je družbeno odgovorno z vključevanjem domačih obrtnikov ter uporabo naravnih materialov lokalnega izvora. Znamka Gazzda trenutno povezuje že okoli ducat podjetij
