Z blagovno znamko Zanat družina Nikšić nadaljuje stoletno tradicijo izdelovanja pohištva. S sodelovanjem z med vrhunskimi mednarodnimi oblikovalci in lokalno izučenimi mojstri ter z izdelano poslovno strategijo je izdelovanje pohištva ponesla na novo raven.
Orhan Nikšić je eden od direktorjev podjetja Zanat, ki je svojo prepoznavno podobo v tujini zgradilo na podlagi plodnega spogledovanja med lokalno obrtjo in vrhunskim sodobnim oblikovanjem. Močni družinski tradiciji podjetja, ki se z lesenim pohištvom ukvarja že skoraj sto let, se je pridružila sodobna poslovna strategija, s katero skuša podjetje oživiti celotno regijo.
Čeprav izhajate iz družine, ki se že skoraj stoletje ukvarja s pohištveno industrijo, ste svojo kariero začeli daleč od oblikovanja ali lesne industrije, na področju ekonomije. Kaj vas je »privleklo« iz ekonomije nazaj k izdelovanju pohištva?
Prihajam iz družine, v kateri se proizvaja pohištvo že več generacij, z bratom sva že četrta! Pohištvo smo začeli izdelovati leta 1919. Izdelovali smo stilsko pohištvo, ki je bilo in je še danes znano kot visokokakovostno ročno rezbarjeno pohištvo. Ti tradicionalni izdelki definirajo bosanski interier. Nekatere od kosov, ki jih je izdelal moj ded, hranijo v zbirki Etnografskega muzeja v Beogradu.
Čeprav sem po izobrazbi ekonomist in sem na tem področju razvil več kot petnajstletno mednarodno kariero, sem se vedno zanimal za proizvodnjo in oblikovanje pohištva. Lahko bi rekel, da je bilo pohištvo vedno moja strast. Z blagovno znamko Zanat, ki sva jo ustanovila z bratom, skušava družinsko nasledstvo združiti s sodobnim oblikovanjem. Naš namen je razvijati lokalno pohištveno industrijo in Bosno vzpostaviti kot proizvajalko pohištva. Iz svojih izkušenj, pridobljenih z delom za Svetovno banko in številne druge mednarodne organizacije, vem, da je za razvoj določenega sektorja bistvena koordinacija med različnimi podjetji, ki pa v praksi pogosto umanjka. Druga za nas pomembna točka pa je vključevanje tradicije ročnega rezbarstva v sodobno oblikovanje pohištva. Obrt, s katero se ukvarjamo, je nominirana za Unescov seznam svetovne nematerialne dediščine.
Kaj je posebnost vašega načina izdelave pohištva?
Izdelujemo sodobno pohištvo, katerega bistven element pa je tradicija ročnega dela – rezbarjenja. Naše pohištvo oblikujejo odlični sodobni oblikovalci. Najprej smo začeli z bosanskimi, zadnja leta pa sodelujemo z znanimi mednarodnimi oblikovalci. Izbiramo sodelavce, katerih estetika in vrednote odgovarjajo naši filozofiji. Oblikovalce velikega kalibra privlečemo s svojim načinom dela, ne pa s tem, da bi bili zelo veliko podjetje, pri katerem bi zaslužiti velike vsote denarja ali bi imeli veliko distribucijo.
Ob tem pa so vsi naši izdelki izdelani ročno, na enak način in z enakim orodjem kot pred 100 leti. Seveda uporabljamo nekatere stroje za obdelavo lesa, ampak vse rezbarije in dekoracije pa so ročno delo. V glavnem uporabljamo pet vrst lesa: oreh, javor, hrast, češnjo, jesen in brest. Vse to so trše vrste lesa. Le tri med njimi so zelo primerne za ročno rezbarjenje, to so oreh, češnja in javor. Z jesenom in brestom pa se da izdelati le neke vrste rezbarij, ne pa vseh. Ves les kupimo lokalno v Bosni in je trajnostnega izvora. Češnjev in orehov les na primer prihajata iz starih sadovnjakov, ki potrebujejo obnovo. Uporaba rezbarstva je po eni strani estetsko edinstvena, po drugi strani pa z oživljanjem starih obrti doprinesemo k zaščiti naše kulturno-zgodovinske obrtniške dediščine. Zato smo še toliko bolj ponosni, da je Konjiško rezbarstvo trenutno v postopku nominacije za Unescov seznam svetovne nematerialne dediščine.
Kot je Konjiško rezbarstvo poklic, ki zahteva posebno orodje, znanje in spretnost. Ali je problem najti ljudi, ki so izučeni v ročnem delu?
Nemogoče je najti ljudi, ki bi obvladali ročno delo! Kot podjetje vlagamo v izobraževanje mladih in jih izučimo v dolgotrajnem procesu mojstrenja. Na žalost nimamo podpore javnega sektorja, čeprav bi bilo to skorajda nujno. V Bosni ne obstaja poklicana ali obrtna šola za rezbarstvo. Sicer smo začeli s pobudami, ki lahko pripeljale do ustanovitve podobne šole, ampak za enkrat uresničitev še čakamo.
V zadnjih letih svojo prodajno mrežo vse bolj širite prek meja Bosne. Kako ste se lotili razvoja prodaje v tujini?
S prodajo v tujino smo poskusno začeli leta 2010, v zadnjem času pa smo se tega področja lotili bolj resno. To se zdaj pozna na vizualni podobi, na imenu, na brendin- gu. Smo precej mlada blagovna znamka, ki pa je naslonjena na dolgo tradicijo proizvodnje. Veliko vlagamo v promocijo in v sejme. Naše najmočnejše sredstvo promo- cije je udeležba na pohištvenih sejmih in drugih z oblikovanjem pohištva povezanih dogodkih. Prodajno mrežo gradimo na vseh nivojih, tako z maloprodajo kot tudi prek pogodbenih zunanjih predstavnikov.
Besedilo: Kristina Dešman
Fotografije: Arhiv Zanat