MAKEDONIJA
Lupina prostora
Koliko prostora potrebujemo za življenje? Kaj je veliko, kaj je majhno? Projekt se kot nedokončan niz vprašanj igra z merilom arhitekture in narave. Običajno se zidovi gradijo, da objamejo notranje prostore, tu pa so zidovi objeli zunanjost in tako je nastal prostor, ki ni ne vrt, ne soba. Hiša v Seyi Kaj ostane med mano in vami? Med rožo in steno? Med ulico in pogledom? Kaj je moja obleka in moj zajtrk, moja nočna omarica? Kdo me pozdravi zjutraj, z nasmeškom ali brez njega? “Vsi čutimo in vemo, da so nebo, morje in gozd veliki, ampak zakaj se vsi počutimo tako? Ali je mogoče, da se nam takrat, ko imamo občutek, kot da smo izgubljeni v merilu stvari, zazdi, da so stvari velike?” Med mano in mojo kožo je toliko prostora. Dovolj za dvajset vrst zelišč in vse marjetice, ki si jih lahko zaželiš. In tam pod streho - preproge prostorov za sanje … DATOTEKA Uvodnik: Urška Gregorič, Lupina prostora Besedilo: Bor Pungerčič, Hiša v Seyi Fotografije: Noriyaki Yano Hiša v Seyi Arhitektura: Makoto Tanijiri; suppose design office Lokacija: Kanagawa, Japonska Leto izvedbe: 2011 Površina parcele: 73,22 m2 Uporabna površina: 84,96 m2 Pozidana površina: 36,09 m2
Vrt kontrastov
Vrt, ki se nahaja v Kopru in v katerega je lastnica vložila več kot 30 let svojega življenja, je vrt kontrastov. V vrtu najdemo polno kontrastov, od svetlo-temnega, kontrast v materialu, planih, do kontrastov v samem čutenju vrta. Ob vsakem obisku imamo lahko zaradi različnih vremenskih pogojev in vedenju, da je vrt skrbno načrtovan, čisto drugačen občutek v samem vrtu ali pogledu nanj iz hiše. Kljub majhnosti, nam različni plani pričarajo občutek kompleksne krajine in igre, kaj je blizu, in kaj je daleč. To je vrt, v katerega so vloženi duša, čas in spomini. Če nimaš pogleda, si ga moraš ustvariti 11 x 13 metrov meri vrt vrstne hiše v Kopru, ob vznožju v breg umeščene soseske visokih stanovanjskih blokov iz časa predimenzionirane stanovanjske gradnje sedemdesetih let. Bivalni prostori so orientirani na jug in gledajo na gosto pozidano pobočje nad hišo. Ko je lastnica pred tridesetimi leti sadila rastline, si je postavila dva cilja: ustvariti občutek varnega, pred pogledi iz sosednjih blokov zastrtega ambienta in oblikovati lepe poglede iz notranjih prostorov. Želela je razgled na mehko krajino. Če nimaš pogleda, si ga moraš ustvariti. Prvi vtis daje videz naključnosti in razkošnosti, sčasoma pa dojamemo, da je vrt obvladan, rezultat izjemne discipline, tako v izboru rastlin in barvne skale kot v oblikovanju funkcionalnih območij vrta. Pretežni del zasaditve sestavljajo zimzelene listnate rastline. V vizualno izpostavljen del vrta je umeščeno drevo, ki s spreminjanjem forme in barve sledi menjavi letnih časov in spreminja atmosfero prostora. V vrtu, ki zaradi izbora
Fluidna zasnova na orientalski način
Organizacija prostorov stanovanja ki so arhitekti iz ABiro končali 2006 je najmanj od vsega nepričakovana. Hodiniki ki jih ponavadi srecujemo v stanovanjih tukaj ne obstajajo, sobe so med saboj povezane in prostori pretekajo od enega k drugemu. Artikulacija gibanja omogočajo lesene pregradne stene ki omejujejo in hkrati otpirjo prostore, prav tako sprejemajo spremembe ki nastanejo v družini in njen živjenski slog. Barve stanovanja so močne, linije pohištva pa stroge in jasne, po želje investitorja so tudi obikovne detajle ki prinašajo orientalski pridih stanovanja. KASBAH Stanovanje z orientalskim pridihom Kasbah je tradicionalni historični center severnoafriških mest; zaznamujejo ga zavite ozke poti, zaradi katerih je gibanje skozenj na prvi pogled dokaj nejasno. Osnovni namen teh zapletenih poti je bil zmesti in upočasniti napadalce na mesto. “Mali kasbah”, ki sta ga v ribližno sto trideset kvadratnih metrov velikem stanovanju v Ljubljani organizirala arhitekta Katja Cimperman in Matej Blenkuš iz ABiroja, ne služi zmedi in upočasnitvi napadalcev, temveč ponuja nenavadno uporabnost prostorov, ki sledi nekaterim najsodobnejšim usmeritvam pri načrtovanju stanovanjskih površin. Sodobno načrtovanje stanovanja ne deli več na zaprte sklope natančno določenih sob (kuhinja, spalnica, dnevna soba, kopalnica, garderoba …). Različnost stanovalcev zahteva fleksibilno sodobno zasnovo, ki omogoča vse naše osnovne bivalne funkcije: spanje, hranjenje, umivanje, počivanje, kuhanje, igranje, sproščanje, delo ... Kje in kako posameznik ali skupina posameznikov v stanovanju to opravlja, pa je prepuščeno njihovi svobodni odločitvi. Med gradnjo predstavljenega stanovanja so bili sprva zmedeni le izvajalci. Ti so namreč navajeni, da je spalnica spalnica, hodnik hodnik, garderobna soba garderobna soba, pisarna pisarna … Da so prostori jasno ločeni z vrati. Zato pa so odprt tloris prelivajočih
Kako biti sosed Prešerna
Leta 2007 je arhitektka Lorenka Stropnik prenovila stanovanje Prešernovem sosedu na Križevniški 5 v Ljubljani. Projektiranje se je začelo s prostorsko prerazporeditvijo treh ločenih enot in prestavitvijo vhoda. Izzivi starega objekta so bili uspešno premagani in novi interier se je umestil med ohranjeni nosilni steni. Notranja oprema je preprosta in čista, linije prave in barva bela. Segmente vsakdanjega življenja poudarjajo močne barve izbranih kosov pohištva. Intrigantni moment oblikovanja je steklena stena med posteljo in kadjo, ki ločuje spalnico od kopalnice, hkrati pa povezuje svetlobo v prostoru. ŽIVE NAJ VSI NARÓDI … Sodobna klasika meščanskega stanovanja v stari Ljubljani “Žive naj vsi naródi, ki hrepene dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!” Verjetno ni Slovenca, ki ne bi poznal najznamenitejšega Prešernovega verza, gotovo pa jih ni veliko, ki vedo, kje vse je naš največji pesnik živel in delal. Večstanovanjska hiša iz poznega baroka na Križevniški 5 v Ljubljani, v kateri je Prešeren nekaj časa ustvarjal, je bila in je še vedno v precej slabem stanju. Prvo večjo prenovo je doživela s celostno prenovo stanovanja v tretjem nadstropju. Ta je med lastniki prebudila voljo in željo po dodatnih sanacijskih delih, ki bi izboljšala skupne prostore in tudi druga stanovanja. Hiša v zaščitenem območju Ljubljane - njeno zgodovinsko vrednost varujejo različni spomeniškovarstveni odloki - bo z mestno subvencijo v kratkem dobila tudi prenovljeno pročelje. Za izhodišše prenove si je arhitektka Lorenka Stropnik postavila le
Hiša na drevesu na jezeru
Če nas pot vodi ob zahodni obali Blejskega jezera, se nam med drevesi nevpadljivo izriše zanimiv objekt. Skozi velike steklene površine njegovih dveh teras z druge strani odseva jezero in nas vabi, da skozi pritličje dostopimo do pomola na vodi ali se razgledamo s ploščadi zgoraj. Postojanka za sprehajalce in kopalce, info točka, izposojevalnica čolnov in razstavni prostor na vodi so nekatere izmed funkcij objekta sodniškega stolpa Zaka, ki je bil zgrajen pred svetovnim veslaškim prvenstvom na Bledu leta 2011. Sodniški stolp Zaka Veslaški center na Bledu je pred letošnjim svetovnim prvenstvom v veslanju s prenovo dobil novo podobo. Med infrastrukturnimi objekti prenovljenega centra je tudi nov sodniški stolp v ciljnem prostoru. V nasprotju s starim je ta večnamenski, saj ima čolnarno, gostil pa bo tudi prostore veslaškega muzeja. Velika želja organizatorja, da bi se sodniški stolp namenil tudi naključnim obiskovalcem Bleda, je izpolnjena. Arhitekti so stolp zasnovali kot paviljonsko konstrukcijo, kjer so podpore oblikovane kot drevesna debla in etaže kot hiša na drevesu. Ima tri funkcionalne ravni, vrhnji del pa služi kot razgledna ploščad. V želji, da bi se stolp kar najbolj zlil z okoljem, so predvideli steklene zunanje stene prostorov. DATOTEKA Uvodnik: Zala Bokal, Hiša na drevesu na jezeru Besedilo: Tina Rupar Kobe, Sodniški stolp Zaka Fotografije: Miran Kambič Arhitektura: Sanda Bamfi Škrbec, Miha Kajzelj, Iztok Kavčič, Iztok Lemajić Lokacija: Zaka, Bled Leto izvedbe: 2010
BOOM Landscape
BOOM Landscape BOOM Landscape oblikuje trajnostno in poetično zasnovane krajine, ki izboljšujejo živahnost naših mest. V studiu raziskujejo obstoječe urbane krajine skozi oblikovanje: preko zbiranja podatkov, analize in priprave rešitev in razvojem strateškega načrtovanja krajine. "Nov lokalizem" je bil vedno njihov pristop. Verjamejo v uporabo lokalnih znanj, lokalne obrti, lokalnih materialov in značilnosti krajevne pokrajine za oblikovanje lepih in funkcionalnih prostorov. Pri tem se neizogibno pojavi močna identiteta in javni prostori postanejo odporni. Njihovi modeli omogočajo lokalnim prebivalstvom in obiskovalcem, da intuitivno preberejo svoje okolje, hkrati pa jih vabijo k raziskovanju spontane uporabe. Na sliki: Cape Square, Durrës, Albanija; BOOM Landscape Kontakt: BOOM Landscape KNSM-laan 293 1019 LE Amsterdam, NizozemskaTel: +31 202357404 www.boomlandscape.nl info@boomlandscape.nl Prisoten na sejmu: Jan Maas MLA
TRAVERSO-VIGHY ARCHITETTI
TRAVERSO-VIGHY ARCHITETTI Giovanni Traverso in Paola Vighy sta leta 1994 diplomirala na IUAV. Študij sta nadaljevala na Univerzi Bartlett v Londonu, kjer sta na podiplomskem študiju arhitekture proučevala svetlobo in osvetljevanje.Leta 1996 sta ustanovila studio traverso-vighy architetti s sedežem v Vicenzi, specializirano za trajnostno arhitekturo in eksperimentalne projekte, povezane z uporabo svetlobe.Njihovi projekti so znani po lahkih gradbenih konstrukcijah, ki temeljijo na eksperimentiranju, prefabrikaciji in učinkoviti rabi virov: V projekte skušajo vključevati lokalne obrtnike ter tako vzpostaviti ravnovesje med tradicionalnim znanjem in tehnološko optimizacijo.V zadnjih letih se je okoljska ozaveščenost spremenila v dejansko zavezo spoštovanja okoljaKar se kaže tudi na podorčju arhitekturnih projektov, ki jih načrtujejo v studiu.V studiu se zavedajo pomena naravne svetlobe kot sestavnega elementa arhitekture.Giovanni med drugim tudi poučuje na SOA, Univerzi na Floridi. Na sliki: Corte Bertesina, Vicenza, 2017 Kontakt: traverso-vighy architettiStrada delle Querce, 22a – Pignare36030 Costabissara (VI), Italija Tel: +39.0444.929056www.traverso-vighy.composta@traverso-vighy.com Prisoten na sejmu: Vedran Jukić
Bitka preživetja
Hiše niso večne. Življenjska doba nekaterih je lahko mnogo daljša od drugih, pa vendar ni nobena neobčutljiva za čas. Starajo se, propadajo, kričijo po pozornosti. O tem, katera arhitektura si zasluži dolgo življenje, bi se dalo razpravljati. A vedno se je treba za to življenje boriti. Brnski beli kristal Oživljena premišljena lepota Marca lani je po dveh letih intenzivnih renovacijskih del ponovno odprla svoja vrata Villa Tugendhat v Brnu na Češkem, vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Villa Tugendhat je sinonim sodobne, moderne družinske hiše, čeprav je bila zgrajena že davnega leta 1930. Zakonca Tugendhat, iz bogatih družin tekstilnih industrialcev, sta si ob vstopu na skupno življenjsko pot želela sodobno hišo, odraz svetle in tehnološko napredne prihodnosti, ki jo je obetalo kulturno, trgovsko in industrijsko bogato mesto Brno v prvi polovici 20. stoletja. Po resnem razmisleku, kdo naj bi pripravil načrte za njuno hišo, sta se odločila za arhitekta Ludwiga Miesa van der Roheja, ki ju je o pravilnosti izbire dodatno prepričal s takrat nastajajočimi načrti nemškega paviljona za svetovno razstavo v Barceloni. Všeč jima je bila prostornost, preprostost in fluidnost prostorov, ki so se brez nepotrebnih fizičnih prekinitev pretakali drug v drugega. Miesu sta bili lokacija z izjemnim pogledom na središče mesta in grad Špilberk ter odprtost naročnikov in njunih želja o sodobno zasnovani hiši tako všeč, da so bili načrti za gradnjo hiše pripravljeni v treh mesecih, že konec decembra 1928. Pol leta kasneje se je pričela gradnja; končana je bila v
ARHITEKTURA BUDJEVAC
ARHITEKTURA BUDJEVAC Arhitektura Budjevac je arhitekturni studio z dolgoletno družinsko tradicijo, s tremi generacijami arhitektov. Vse se je začelo v začetku šestdesetih let o. Studio se večinoma ukvarja z arhitekturnim in notranjim oblikovanjem, z vsemi tipo projektov. Njihovo delo je bilo objavljeno v revijah in knjigah po vsem svetu z mednarodnimi nagradami in priznanji. Na sliki: AV Loft, 2016, Niš, Srbija Kontakt: ARHITEKTURA BUDJEVAC Strumska 2, Niš, Srbija Tel: +381 641562520 www.arhitekturabudjevac.com contact@arhitekturabudjevac.com Prisoten na sejmu: Andreja Budjevac
BRUTO
BRUTO Ukvarjamo se z oblikovanjem in načrtovanjem urbanega in naravnega prostora. Delujemo na vseh področjih in merilih oblikovanja prostora, kjer ni pomemben naročnik, velikost ali program, pomemben je ustvarjalni izziv, kako oblikovati nek prostor, da bo služil svojemu namenu. Na sliki: Maistrov park, Ljubno ob Savinji, 2007 Kontakt: BRUTO d.o.o. Mesarska cesta 4d, Ljubljana, Slovenija Tel: 01 2322195 www.bruto.si info@bruto.si Prisotni na sejmu: Matej Kučina gsm: 041795309, matej.kucina@bruto.si Nika Čufer Domen Rus
FIRMA
FIRMA Arhitekturni studio Firma s sedežem v Sarajevu je znan po integraciji arhitekture, umetnosti, infrastrukture in krajinskega oblikovanja. Firma nudi arhitekturo snovanje, oblikovanje interierja, prenove in urbanistično oblikovanje tak doma kot v tujini. V biroju se intenzivno ukvarjajo z raziskavami, razvojem in komuniciranjem o urbanih strategijah v različnih kontekstih. Njihova naloga je, da ustvarjajo arhitekturo kot kreativni in interpretativni odziv na potrebe strank, upoštevajoč kontekst in kulturne vrednote. V subtilno zasnovane arhitekturne koncepte vključujejo sodobne tehnološke inovacije. Projekte v sodelovanju z naročniki razumejo kot vznemirljivo pot odkrivanja in raziskovanja, ki spodbuja misli, čustva, spomin in inventivnost ter vse skupaj povezuje v enkratno zgodbo projekta. Ustanoviteljici studia in glavni arhitektki sta Nermina Zagora in Dina Šamić. Kontakt: FIRMA d.o.o. Cekalusa 57, 71 000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina www.firma-arh.com dinas@firma-arh.com Prisotni na sejmu: Dina Šamić Nermina Zagora
ENFORMA
ENFORMA Arhitekturni studio Enforma iz Kotorja v Črni gori, je leta 2006 ustanovil arhitekt Nikola Novakovič. Njegov cilj je bil sestaviti ekipo mladih ambicioznih strokovnjakov, ki jih združujejo iste ideje s sodobnim pristopom ustvarjanja prostora, arhitekture in oblikovanja, tudi kot realizacijo teh izvirnih rešitev. Njihov način dela je zelo participanten, s strankami, inženirji, arhitekti in svetovalci, ki sodelujejo v celotnem procesu začetka projekta do realizacije. Prenova vile Monja v Ljuti, Črna gora, 2015, foto Relja Ivanić Kontakt: Enforma Trg od oružja, Stari grad, Kotor, Črna gora Tel: +382 32 33 22 20 www.enforma.me office@enforma.me Prisotna na sejmu: Nikola Novaković Radovan Radoman