ARHITEKTURNA KONFERENCA NOVI SVET: NOVI URBANI MODELI

Predavatelji:
Ren Yee; UNStudio; Nizozemska, www.unstudio.com
Andreas Rumpfhuber; Expanded Design, Avstrija, www.expandeddesign.net
Michael Obrist; feld72; Avstrija, www.feld72.at
Silja Tillner; Tillner & Willinger; Avstrija, www.tw-arch.at
Ana Džokić; STEALTH.unlimited; Srbija, Nizozemska, www.stealth.ultd.net

Kuratorka: Mika Cimolini

NOVI SVET: NOVI URBANI MODELI

Mesta še vedno vidimo kot centre ekonomske rasti, ki nudijo možnosti za študij, družbeno inovativnost in zaposlovanje. Vedno večji del evropske populacije živi in dela v mestih in pričakujemo lahko, da se bodo ti trendi nadaljevali. Kljub temu, da število prebivalcev v nekaterih industrijskih središčih pada, pa večina mest raste zelo hitro. Hitro rast spremlja precej izzivov, predvsem demografskih in socialnih, pa tudi vprašanj kot so: zagotavljanje stanovanj in učinkovitega transporta, ter s tem povezana kakovost življenja.

Kako bomo živeli, delali, študirali v prihodnosti? Kako se bodo mesta spopadla s podnebnimi spremembami? Kako s priseljevanjem z Balkana, bližnjega vzhoda in Afrike? Kako zagotoviti prostor za bivanje novim prebivalcem? Kako rešiti arhitekturni in urbanističen problem, ne da bi ustvarjali geta ter na drugi strani, podlegli gentrifikaciji – prenovi mesta, da bi ustregli zgolj premožnejšim slojem, revnejše pa odrinili na rob? Kako ustvariti dostopna stanovanja za evropski srednji sloj?

V mestih se odražajo najvišje stopnje socialne izključenosti, nezaposlenost in nesorazmernost med dohodki, mesta se soočajo s kriminalom, prometni zastoji in onesnaženjem. “Urbani paradoks” je, da v mestih najdemo ljudi, ki uživajo v precej udobnem načinu življenja v neposredni bližini tistih, ki se soočajo z revščino. Evropska glavna mesta privlačijo notranje in zunanje priseljevanje, zato se število prebivalcev tam hitreje povečuje. Nekatera evropska mesta situacijo izkoriščajo za regeneracijo prej industrijskih območij. Ukvarjajo se s sistemom financiranja socialnih stanovanj, ki bi zagotovilo vzdržno rast in družbeno napredovanje predvsem srednjega sloja. Prikazali bomo nekaj možnosti, ki smo jih zaznali kot potencialen način delovanja pri razvoju mest prihodnosti.

Avstrijski model financiranja socialnih stanovanj za najem in prodajo s pomočjo javno-zasebnega partnerstva, je lahko evropski zgled za rešitev stanovanjskega primanjkljaja. Skoraj 80% prebivalcev na Dunaju živi v najemniških stanovanjih v javni lasti. Ta tradicija se je leta 1920 začela s socialistično-demokratičnimi mestnimi upravami in še naprej vpliva na razpoložljiva stanovanja v mestu. Ker se na Dunaj vsako leto priseli okoli 35.000 ljudi, je potreba po stanovanjih velika. Spoznali bomo izdelan sistem javno-zasebnega partnerstva, s pomočjo katerega ta stanovanja zagotavljajo in ves čas ustvarjajo delo za številne arhitekturne biroje. Zaradi omejitev, se morda ne odraža v vrhunski stanovanjski arhitekturi, vendar pa v izredno dodelanih javnih programih teh sosesk. Prav na podlagi spajanja ali ločevanja javnega in zasebnega, je nekaterim birojem uspelo ustvariti arhitekturno zanimive rešitve.

Družbene spremembe se odražajo v arhitekturi sodobnih mest. Zanimanje za vprašanje o življenju v prihodnosti se pri arhitekturnih birojih kaže v načinu, s katerim poskušajo napovedovati prihodnost. Trajnostna naravnanost, uporaba parametričnih orodij, raziskovanje arhitekturnih organizacij in materialov za gradnjo, se odražajo v sodobni arhitekturni produkciji. Najti nove odgovore na spreminjajoče se programske in prostorske zahteve ter raziskovati prostorske organizacije, da bi ustvarili boljše prostorske rešitve. S pomočjo uporabe digitalnih orodij, parametričnega oblikovanja, okoljskih in trajnostnih parametrov,… iščejo inovativne možnosti pri prekrivanju programskih sklopov s socialnimi, kulturnimi in okoljskimi merili – in zagotavljanju – boljšega bivanja.

Kuratorka: Mika Cimolini