Prenova dominikanskega samostana na Ptuju je bila načrtovana v okviru projekta Evropska prestolnica kulture. Danes samostanski kompleks zgodovinsko-umetniške vrednosti služi kot kongresni in konferenčni center ter gosti raznolike dogodke, s čimer je osvežil svojo funkcijo kulturnega in javnega mestnega zbirališča.
ISKANJE KREATIVNIH KOMPROMISOV
Intervju z arhitekti biroja Enota o preureditvi Dominikanskega samostana Ptuj
Prenova tako zahtevne zgodovinske stavbe, kot je dominikanski samostan na Ptuju, zahteva precej predhodnega znanja in vztrajnosti. Kako ste se lotili projekta?
Za projekt je bil v okviru priprav na EPK izveden arhitekturni natečaj. Že v fazi izdelave natečajne rešitve smo se poskušali z njim kar najbolje seznaniti, saj smo se dobro zavedali, da gre za enega umetnostnozgodovinsko pomembnejših objektov pri nas. Čeprav obstaja kar nekaj pisnih virov, ki podrobno opisujejo razvoj samostana skozi čas, smo se prav tako zavedali, da ti zaradi burne zgodovine, ki jo je preživela stavba, ne morejo biti popolni. Ves čas načrtovanja prenove smo zato poskušali stavbo prilagoditi prihodnji rabi brez velikih invazivnih posegov, ki bi poškodovali znano ali takrat še neznano kakovostno historično strukturo. Večno iskanje kompromisov med zahtevami konservatorske stroke in funkcionalnimi potrebami novih vsebin je nadgrajeno z arhitekturnimi zamislimi, ki jih narekuje predvsem spoštljiv odnos do stavbne in kulturne dediščine.
Med prenovo so odkrili veliko prej neznanih arheoloških najdb. Kako ste prilagajali projekt glede na spremenjene okoliščine?
Niso samo arheološke najdbe tiste, ki so vplivale na potek projekta. Tu so še številna restavratorska odkritja. Nastali so zapleti s selitvijo arheološke zbirke in zgodovinskega arhiva. Zaradi ekonomske krize so se pojavile težave s financiranjem konservatorskih del, kar je zavleklo in otežilo delo tudi drugim izvajalcem. Prav tako se vsi dobro spomnimo težav pri financiranju EPK. Potrebnega je bilo ogromno truda s strani vseh vpletenih, da se projekt v teh okoliščinah ni ustavil.
Kolikšen delež je pri projektu obsegalo terensko delo – torej nadzor in sodelovanje na gradbišču?
Prenova poteka že dobra tri leta in ves ta čas smo intenzivno prisotni na gradbišču. Lahko bi rekli, da pri tovrstnih objektih skozi gradnjo ostaja nespremenjen samo osnovni prostorski koncept. Vsi detajli in tudi funkcionalna zasnova prostorov pa se sproti – in to po večkrat – prilagajajo novim odkritjem in spoznanjem.
Kako se novi programi, ki ste jih vnesli v prostor, skladajo z zgodovinskim miljejem? Kaj je bilo glavno vodilo za oblikovanje novih programov?
Za uspešno prenovo zgodovinske stavbe je ključno predvsem to, da ostane v uporabi in da je novi program takšen, da do izraza pride njena zgodovinsko-umetniška vrednost. Kongresnokulturno središče je dober približek funkciji, ki jo je stavba imela v času svojega nastanka. Samostani so imeli v preteklosti vlogo kulturnih in znanstvenih središč, v cerkvah pa so v srednjem veku potekale praktično edine javne prireditve v zaprtih prostorih. Zaradi sorodnega programa samostanski kompleks skorajda brezhibno služi novi organizacijski shemi.
Novi, sodobni arhitekturni deli so oblikovani v barvnem kontrastu proti obstoječim zgodovinskim prostorom. Zakaj ste uporabili črno-beli kontrast?
Črno-beli kontrast je pravzaprav prisoten le v baročni cerkveni ladji, kjer nas spominja na zapovedano črno-belo opravo dominikanskega reda. V vseh ostalih prostorih je kontrast med novimi posegi in historično substanco bistveno manjši. Tlak, v katerem so združeni vsi novi posegi, je ravno dovolj nevtralen, da ne konkurira oživljeni lepoti restavriranih delov stavbe, in dovolj kontrasten, da ne preglasi še neurejenih delov objekta. Zavedati se je namreč treba, da arhitekturna prenova poteka veliko hitreje kot konservatorska in restavratorska dela. Prav zaradi obsežnih poslikanih površin, ki so samo delno odkrite, je novi poseg zelo strogo omejen izključno na površine, kjer ne pričakujemo novih arheoloških najdb in restavratorskih posegov. Na tla. Tla vsebujejo prav vse tehnične funkcije, ki jih prenovljeno kongresno-kulturno središče potrebuje. V cezuro, ki zagotovi odmik od nedotaknjenih obstoječih sten, je umeščena tudi ambientalna osvetlitev objekta, kar daje vtis, da novi tlak nekako lebdi v prostoru in sobiva s stavbnimi elementi drugega časa.
Prenova samostana zaradi pomanjkanja denarja še vedno ni v celoti zaključena. Kako je zasnovana fleksibilnost doslej dokončanih delov, da bodo dopuščali spremembe v prihodnosti?
Delo na samostanu seveda še ni zaključeno. Predvidoma nas čakajo še tri faze prenove, od katerih bo vsaj ena začeta v kratkem. A je treba tu dodati, da je bil s prvo fazo opravljen bistveni del prenove. Prenovljena sta tako cerkvena ladja kot križni hodnik s spremljajočimi prostori, kar omogoča polno funkcioniranje kongresno- kulturnega središča. Nadaljnje faze prenove pa bodo ob zaključku konservatorskih in restavratorskih del omogočile še dodajanje spremnega programa.
Poleg prenove samostana ste za mesto Ptuj predlagali tudi zasnovo novega arheološkega muzeja. Prvotno naj bi bil urejen v prenovljenem dominikanskem samostanu, vendar zaradi prevelikega obsega zbirke to ni bilo mogoče. Kakšna je realna možnost za zgraditev tega muzeja?
Verjamemo in upamo, da velika. Novi arheološki muzej poleg tega, da ponudi kakovosten ambient za obstoječo zbirko, tudi vrača dominikanskemu samostanu nekdanji prostorski okvir. Prek novega arheološkega muzeja, ki je veliko nižji od obstoječih grajenih struktur, se s severne strani odpre pogled na prenovljeni kompleks dominikanskega samostana, ki lahko znova prevzame vlogo mestne dominante.
DATOTEKA
Uvodnik: Zala Bokal, Za samostanskimi zidovi
Pogovarjala se je: Eva Prelovšek Niemelä
Fotografije: Miran Kambič
Portret: Primož Korošec
——————————————
Kongresno-kulturno središče Dominikanski samostan Ptuj
Tip: vabljeni natečaj – prva nagrada
Leto načrtovanja: 2010
Leto izvedbe: 2013
Lokacija: Ptuj
Velikost: 3.527 m2
Investicija: 4.400.000 EUR
Naročnik: Mestna občina Ptuj
Arhitektura: ENOTA
Projektna skupina: Dean Lah, Milan Tomac, Polona Ruparčič, Andrej Oblak, Maruša Zupančič, Alja Černe, Tjaž Bauer, Petra Ostanek, Nuša Završnik Šilec, Nebojša Vertovšek
www.enota.si
Gradbene konstrukcije: Elea iC
Strojne napeljave: Nom biro
Elektro napeljave: Elsing
Glavni izvajalec: Strabag d.o.o.
Okna & vrata, kovinsko stavbno pohištvo: izvajalec: Polončič d.o.o., dobavitelj: Jansen
Kovinarska dela: Vigrad d.o.o., Ključavničarstvo MKS d.o.o.
Tlaki: izvajalec: Dulex d.o.o., dobavitelj: Next Concrete
Obnova sten in stropov: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Restavratorski center
Osvetlitev: izvajalec: Mix d.o.o., dobavitelj: Intra Lighting d.o.o.
Klimatske naprave: izvajalec: Klima Ptuj d.o.o., dobavitelj: Euroclima, Aermec
Sanitarije: izvajalec: Klima Ptuj d.o.o., dobavitelji: Flaminia, Zucchetti, Geberit
Stoli: Izvajalec: Ocean d.o.o., dobavitelj: Lakeland Furniture
