Prenovljeno stanovanje v Zagrebu je oblikovano po zgledu moderne ‘klasike’. Les, tople barve in čiste forme katere so lahko minimalistične ali moderne, odvisno od osebnega pričakovanja. Zanimiv primer kako nacrtovati stanovanje ki ima pričakovane osebnosti ki jih lahko razumemo kot interpretacije “internacionalnega stila” v času današnje arhitekture

KAKRŠNO STANOVANJE, TAKŠNA VSEBINA

Zagreb je vsekakor mesto kapitalnih potez ter svojemu merilu primernih, v svojstveni valuti  izraženih  stavbnih tkiv in mestnih centov. Njegovi današnji atributi, kot so bogato javno življenje , gospodarska in izobraževalna infrastruktura, mestni parki, trgi, urejen javni potniški promet, primeren fond zgradb javnega značaja, rekreacija-šport …, verodostojno igrajo svoje vloge. A pod vsakim “glossy” ovojem je po navadi tudi vsebina, in prav ta ima tu, kot tudi drugod po svetu, tudi svoje temne plati.

Ena takšnih, ki se v današnji zagrebški družbi močno kaže, je vsekakor kriza meščanske identitete. Posledica sociološko-demografskega momenta devetdesetih, povzročenega z osvobodilno domovinsko vojno, je Zagreb po mnenju domorodnega čivlja zaznamovala vsaj tako silovito kot obdobje takoj po drugi svetovni vojni: mesto oz. vse pomembne pozicije so spet zavzeli ruralni meščani. Ti so se sprva naseljevali v predmestjih in v satelitskih spalnih naseljih, nato pa so se – skladno z Daršinovo evolucijsko teorijo o nadvladi močnejšega – pojavili tudi na “močnejših” lokacijah mesta. »e prav  ima Zagreb v strogem središču mesta zavidanja vreden arzenal uživačko imenzioniranih in odlično pozicioniranih meščanskih stanovanj (ob parkih, galerijah, kulturnih ustanovah …), pri današnjih “purgerjih” zares nekaj šteje le nadmorska kota. Mogoče je to umik, mogoče kaj drugega, a vendar so se vsi osredotočili na cilje na hribčkih, kot so Pantovčak, Ksaver, žalata … žalata in njena večna zlata mladež »e ti uspe oz. uspeš in bi temu dodal še zveneči (za Zagreb hipnotični) in brez afne pozicioniran stacionarni naslov, se torej odpraviš živet na enega od tamkajšnjih “kuclnov”, ki so merilo kakovosti bivanja in predvsem položaja na družbeni lestvici. Z vidika ljubljansko razvajenega “kolesarsko-hodečega” aspekta čisti napor!

 

 

Nenehno v hrib, levo in desno planke, za njimi pa eno- in večdružinske hiše, tudi “kučerine” in nekaj vil. Kljub svojemu nekajletnemu, a vselej “občasnemu” bivanju v prestolnici vseh Hrvatov nisem nikoli zares doumel fenomena bivanja na teh “brežuljkih”. Predstavljeno stanovanje je indikator novih časov, časov, ko so mediji že poenotili svet (tudi) bivanjske kulture. Sodobna stanovanja v Ljubljani, Zagrebu, Milanu, Parizu … se po “artiklih” v ničemer ne razlikujejo od stanovanj v Tokiu, Sydneyju ali New Yorku. Danes štejejo detajli in likovni jezik, saj se le v teh niansah izražata individualnost in posebnost posameznega projekta.

 

 

Lastniki stanovanja so mlada urbana družina. Oba protagonista, tako oči kot mami, sta zelo uspešna v hrvaškem oglaševanju; moški del je praktično guru vseh, ki so željni uspeha v oglaševanju in grafičnem oblikovanju. Pripadata generaciji, ki se ne meni za sociološki konflikt med skoraj domorodnim bidermajerjem in pritepencem v množici oblik masivnega lesa in kože. Kljub temu sem prepričan, da je imela arhitektka zelo teško nalogo. Bivanjsko enoto najdemo v novem elitnem večstanovanjskem objektu na žalati, ki je največja zgradba v tem delu mesta. Stanovanje ima svoj javni del, ki se iz halla po funkciji logično niza prek kuhinje v jedilnico in nato v dnevni prostor. Ta se v poletnem času izteče v zares prostornem, stanovanju lastnem eksterierju. Javni in intimni del bivanjske
enote razmejuje v les oblečena stena – surogat za vse lesene kredence, mizice, stole in zofe, ki navadno krasijo tako imenovana meščanska stanovanja. Vanjo je ob ostalih funkcijah diskretno, kot skrivni prehodi v palačah, umeščen tudi vhod v zasebni del stanovanja – v otroško sobo, spalnico, delovno sobo in sanitarije. Ti namenoma oblikovno neambiciozni, umirjeni prostori so (razen tal in trendovske stene v spalnici, a kako bo čez leto ali dve?!) oviti v svetle barve … Sicer pa je stanovanje šik, “avtohtono” zagrebško, v njem “straši” kozmopolitanski duh..

 

 

 

DATOTEKA

Uvodnik:Eva Vasileska, perspektive gledanja
Besedilo:Primož Jeza, kakršno stanovanje, takšna vsebina
Fotografije:Tomislav Marić

———————
Stanovanje Bruketa Fras, Zagreb, 2007
Naročnik: Davor Bruketa
Arhitektka: Ana Penavič
Projektivno podjetje: Madres
Zasnova osvetlitve: IBF, d. o. o., Branko Balaban
Načrtovanje: julij-september 2006
Izvedba: november 2006-junij 2007
Površina stanovanja: 120 m2
Cena projektne dokumentacije: 7.000 EUR
Investicije z opremo: 900 EUR/m2

Omogočajo: