SPLETNI DOGODEK, 27. 10, 14.00
PRENOS V ŽIVO TUKAJ
Svetloba ima na področju oblikovanja prostora mnogo več kot zgolj funkcionalno vlogo, t.j. omogočiti, da je nekaj vidno. Na tej točki svetloba prestopa svoje racionalne okvire in preide na področje iracionalnega, celo duhovnega. To še posebej velja za naravno svetlobo, ki je, za razliko od umetne, po svoji pojavnosti bistveno bolj kompleksna in težko ukrotljiva. Trditev, da je svetloba, kljub svoji »nematerialnosti«, svojevrsten gradbeni material dokazujejo mnogi primeri arhitekturnih stvaritev, ki jih pretanjen občutek za oblikovanje svetlobe povzdiguje iz ambientalnega nivoja na nivo miljeja. Kjer doživetje arhitekture preide iz posvetnega v spiritualno. Svetloba in, posledično, senca arhitekturo osmislita ter jo umestita v geografski in kulturni kontekst prostora in časa. Med Soncem,
ki je še vedno naš najbolj trajen in trajnosten izvor svetlobe in plamenom sveče, ki še vedno velja za najbolj intimen način osvetlitve, se nahaja brezmejno morje možnosti, ki jih, na eni strani, podpira sodobna tehnologija ter na drugi strani kreativna odličnost ter premišljena in inovativna uporaba svetlobe pri oblikovanju prostora.
Kurator: dr. Tomaž Novljan
Govorci:
– Marjeta Zupančič
– Aleksandra Stratimirovic; STRATI
– Kari Kola
– Laura Murguía Sánchez
