Na obisku pri Monetu

Si kdaj želiš, da bi lahko s časovnim strojem potoval v preteklost? Zanimivo bi bilo videti kako je bilo včasih… Monet je bil impresionistični slikar. V lasti je imel posest z vrtom v Givernyju blizu Pariza. Za tisti čas je bil zelo napreden in sodeloval pri oblikovanju svojega vrta, ki mu je bil navdih za njegove slike. Slikal je realistično, od vseh detajlov, ki jih je zaznal, do barv, ki jih v vrtu ni bilo malo. Najpomembnejši navdih tistega časa pa so bili lokvanji.

ČAS LOKVANJEV

V Milanu je bila vse do septembra 2009 na ogled razstava dvajsetih Monetovih slik lokvanjev. Impresionistične vodne krajine so preplavljene z njihovimi cvetovi in odsevi na vodni gladini. Včasih med njimi razpoznamo še vrtne detajle, kot so pot, ograja ali mostič. Slike navdihujejo in začarajo. In kje se je navdihoval Monet? V svojem vrtu, seveda. V Givernyju blizu Pariza. Najstarejši del vrta je Monet zasnoval geometrijsko, s cvetličnim vrtom, veliko peščeno alejo ter dvema nizoma gred, v katerih je kot na slikarski paleti eksperimentiral z barvnim spektrom cvetlic. Vrt lokvanjev je slikar ustvaril kasneje, navdihnile so ga zlasti japonske grafike; zato je začel leta 1893 v Givernyju razvijati témo japonskega vrta. Dokupil je zemljišče, preusmeril reko Epte in ustvaril ribnik. Povabil je japonskega vrt-narja, ki mu je svetoval pri izbiri pravih rastlin za njegov vodni vrt, in v njem začel gojiti lokvanje.

Monetov vodni vrt je imel več oblikovalskih novosti: ureditev ni imela za tisti čas tipične geometrijske, temveč organsko zasnovo. Rastline so bile razporejene bolj naravno. Slikar je v času, ko so prevladovale velikopotezne zasebne parkovne zasnove, pokazal kakovosti in možnosti oblikovanja tudi manjših vrtnih ureditev. V snovanje vrta je prenesel tedaj nastajajočo teorijo barv: za ustvarjanje barvnih kompozicij je uporabljal rastline s kontrastnimi barvami cvetov.

V vodnem vrtu z modrimi irisi in lokvanji je Monet neutrudno, celo obsesivno slikal in s slikami izražal lastno doživljanje narave. Niso ga zmotili ali pregnali niti prva svetovna vojna niti številni nadobudni ameriški slikarji, ki so se naselili v Givernyju, da bi ga posnemali. V svojih slikah je raziskoval učinke barv in poskušal poustvariti migljajoče prelivanje svetlobe. Vanje je ujel naturalistično vzdušje krajinskega prizorišča, ki ga je slikal. Slike lokvanjev so bile zanj kot vodno zrcalo, katerega podoba se nenehno spreminja.

Vrt – krajina – je tudi kraj, in ne zgolj podoba. Vrt oziroma prizorišče, ki ga je slikal, je slikar obenem tudi sam ustvarjal – njegovo vzdušje, barvne vibracije in občutje naravnega. In čeprav je doživljanje slike le do neke mere podobno zaznavanju kraja, lahko v Monetovih podobah lokvanjev začutimo poplesavanje sončnih žarkov na koži, slišimo brenčanje življenja ob ribniku in zavohamo duh vlažne zemlje zjutraj, ko se z vodne površine dvignejo meglice.