Je vrt lahko peščen?

DA! Atrijski vrt arhitektke dr. Dominike Batista se nahaja v Kosezah in je velik 108 m2. Aritektka se je odločila za uporabo peska oziroma drobnega savskega kamna zaradi same velikosti oziroma bolje rečeno majhnosti atrija ter zaradi lokacije. Vlažna tla se kar najhitreje osušijo s pomočjo sonca in kamnov. Obstaja stereotip, da pod besedo vrt/atrijski vrt ljudje največkrat pomislijo na majhno ali večjo travnato površino. Kot je nazorno prikazano na tem primeru vidimo, da temu ni tako. Nasledjič pa s primerom iste avtorice zopet ovržem stereotip o vrtu in travi.

 

 

O POVEZAVI TRDNEGA IN EFEMERNEGA

V arhitekturi sta se grajeni in raščeni svet med seboj od nekdaj dopolnjevala, če že ne neposredno oplajala. Kompozicijo Vignolove Ville Giulie v Rimu pravzaprav v večji meri gradi odprt prostor, ki ga, seveda že zaradi želene funkcije, ki naj ji vrt zadosti, zaključuje posnetek rimskega oziroma grškega gledališča. Podobno park Bobboli v veliko večjih razsežnostih dograjuje prostor firenške palače Pitti. In ne le to: njegova oblika je bila model za veliko gledališče Farnese v Parmi. Od tu naprej bi se lahko na široko razgovorili o baročnih parkih, ki so dimenzije gradov ali vil razširjali tja do vidnih obzorij … In podobno, kot so že klasična antična in potem renesančna in klasicistična arhitektura, grajene v kamnu ali opeki, oblikovno povzemale prvotno leseno konstrukcijo antičnih zgradb, so ob tem v kamen ali omet spremenile tudi elemente svečanega okrasja iz svežega zelenja, ki so sicer ob slovesnostih krasili fasade … To sozvočje oziroma sooplajanje pa ni le značilnost zahodnega sveta. Japonsko hišo mnogokrat obdaja vrt tako majhnih dimenzij, da nanj niti ne stopamo, vendar je, kljub majhnosti, za naše razmere skoraj pretirano negovan: pomeni namreč sestavni del oz. podaljšek interierja, čeprav sam neposredno ni namenjen bivanju. Tudi zen vrtovi, integralni sestavni del svetišč, niso namenjeni fizičnemu sprehajanju obiskovalcev. Po njih se, medtem ko sedimo na njihovem večkrat dvignjenem robu, sprehaja naše razmišljanje, naša kontemplacija …

 

 

In čeprav vrt ali park okoli grajenega prostora predstavljata naravo, je grajena arhitektura na različne načine vedno integralni del te “narave”. Naj bo to v antiki (Babilon, Pompeji …), renesansi ali baroku (že imenovani Bobboli, Parco Bomarzo …), v angleškem parku (mostovi, konhe, tempietti …) ali pa tako daleč od našega sveta, kot so kitajski in japonski vrtovi z bistvenimi elementi grajene arhitekture: ločilnimi zidovi z vhodi, okni, parapeti, prebivališči duhov … Tudi grajeni prostor sam (arhitekturo) sestavljajo trdna, stalnejša gradiva in njihova mehkejša nadaljevanja, ki pa za celotni izraz nikakor niso manj pomembna. Soba ima stene, pa tudi zavese, barve, pogled skozi okno, kamor sodi tudi vrt … In ti elementi se pri dobrem oblikovanju dopolnjujejo in nadgrajujejo! Dobro oblikovanje vrta prisluhne značaju notranjih, grajenih prostorov.

 

 

Arhitektka Dominika Batista s svojimi projekti vrtov izkazuje razmišljanje o zunanjem prostoru kot enakovrednem delu arhitekture notranjega prostora. Odprt prostor ob hiši v Kosezah je arhitektka poimenovala kamniti vrt z vodnim zrcalom. In zakaj kamniti? “Trata je trata šele od določene kvadrature naprej!” pravi avtorica. “Premajhna površina zlahka postane le njena karikatura.” Tla malega vrta, ki je oplemeniten z bogato zgovornostjo vodne površine, so peščena! Prostor postane z visokim rastlinjem barvito zasajena prodnata oaza. Nekakšna aluzija na zen vrtove! Vendar so tla peščena tudi iz funkcionalnih razlogov: vlažna tla z visoko talno vodo koseškega okoliša se s takšnim prekritjem najintenzivneje in najhitreje sušijo.

 

 

 

Seveda je oblikovanje vrta v dialogu kvadrata/kubusa s krogom nadaljevanje pripovedi arhitekture iz notranjosti hiše. Le osvetljava je duhovito povzela lastni, vrtn(arsk)i izraz: svetila so umeščena v igrivo razmetane cvetlične lonce, ki v belem produ učinkovito mečejo snope svetlobe po elementih vrta.

 

 

 

Kot je bil grajeni, oblikovani del že skozi vso zgodovino nujen sestavni del odprtega prostora, tako je projekt za pričujoči vrt predvideval postavitev skulpture. Čaka na uresničitev.

 

DATOTEKA

Uvodnik: Anja Deržič, Je vrt lahko peščen?
Besedilo: Jurij Kobe, O povezavi trdnega in efemernega
Fotografije: Miran Kambič

Kamniti vrt z vodnim zrcalom Atrij_A,
Koseze ob parku, Ljubljana
Naročnik in investitor: zasebni
Arhitektka: dr. Dominika Batista
Projektivni biro: studio db _tehnoservis, d. o. o.
Osvetlitev: studio db _tehnoservis, d. o. o.

Projekt: 2004-2005
Izvedba: 2005

Površine: atrij 46 m2, vrt 108 m2

Omogočajo:

Komentiraj