Kje je meja eksperimentacije v arhitekturi? Ko prečkamo rob poznanega, cono udobja uporabnika – kdaj se moramo ustaviti? Se sploh moramo? Nimam dokončnega odgovora. Vsak projekt posebej je iskanje odgovora na takšna vprašanja. Želim pa si, da so odgovori vedno posledica odprtega dialoga. Arhitekt – uporabnik. Brez tega je vsak eksperiment že vnaprej pogubljen.
Intimna hiša
Kjer je notri zunaj
“… Sedaj živimo na 70 kvadratnih metrih, tako da si želimo majhno hišo – 100, 120 kvadratov je čez glavo dovolj; naj ima prostoren vhod z visokimi garderobnimi omarami, večjo dnevno sobo; kuhinjo z vsaj desetimi do dvanajstimi tekočimi metri omar in blizu letne kuhinje, pa obvezno z ‘otokom’, jedilnico nekje za 6-8 oseb, ampak se pogosto dobimo s prijatelji in tedaj bi potrebovali vsaj dvanajst mest; spalnico za starše – postelja min. 220 × 200 cm; poleg pa kopalnica – v njej naj bo vedno 24,5°C; dve otroški sobi in še eno za rezervo, pa otroci naj imajo svojo kopalnico; prostor za pralne stroje bi imeli blizu spalnic in idealno je, če lahko poleg tudi sušimo perilo; potrebovala bi tudi delovni kotiček, kjer naju otroci ne bodo motili – pravzaprav najbolje, da je kar ločena delovna soba, za dva; strojnica naj bo dovolj prostorna, da je poleg naprav za gretje, prezračevanje in hlajenje v njej lahko še nekaj orodja, avtomobila sta lahko pod nadstrešnico, a bi želeli priti v hišo po suhem. No, in potem potrebujemo še prostor za športno opremo, pa vrtno orodje… koliko prostora… hmmm? 5 koles, pa smučarska oprema, pa rolke, rolerji, SUP… Za vrt pa orodje, pa samokolnica, kosilnica, freza…; aja, bi lahko dali nekam še manjšo savno? Da, seveda s predprostorom in prho; in želimo, da je hiša nizkoenergijska ali pasivna.”
Stanovanja so (še vedno) draga.
Hiše so še dražje.
Vsakdo, ki se loti gradnje hiše, se sprašuje, kako to spremeniti. Kako optimizirati gradnjo, kako jo poceniti. A ko pride na vrsto seznam želja, je tega hitro konec. Stopiti iz ustaljenih bivanjskih in življenjskih vzorcev naših staršev se za veliko naročnikov preprosto izkaže za prezahtevno nalogo.
A v resnici se skrivnost uspeha skriva prav v temeljitem razmisleku o našem življenjskem slogu, v odprtosti duha, da spremenimo svoje bivanjske vzorce. V pripravljenosti na kompromise, ki nam bodo v končni fazi prinesli večjo sproščenost in svobodo.
Sam sem se s to problematiko prvič srečal pri Hiši za popotnike, kjer nam je v tesnem sodelovanju z naročnikom uspelo ustvariti hišo, ki je majhna od zunaj, a prostorna znotraj in kjer so potrebe štiričlanske družine v popolnosti in brezkompromisno zadovoljene na 115 kvadratnih metrih.
A prava šola miniaturizacije je sodobna japonska hiša. Japonske kolege arhitekte omejen in drag življenjski prostor sili, da pri zasnovi bivalnega prostora posegajo po izvirnih inovativnih rešitvah. In ena takšnih je tudi Hiroshima Hut.
Preprosta hiša, zasnovana z mislijo na to, kako v ruralno območje umestiti bivalni objekt, ki bo prebivalcem zagotovil vse potrebne funkcije in obenem omogočil ohranitev stika z okoliško naravo. Namesto zapiranja bivalnega programa za zidove so ti – tako zunanji kot notranji – narejeni povsem transparentno. Le redki prostori, kot npr. Kuhinja, kopalnica, ipd., so strogo namenski. Prelivanje ostalih prostorov tako omogoča njihovo večfunkcionalno uporabo, s čimer se zmanjšuje potrebo po tlorisni površini; ta znaša dobrih 80 kvadratnih metrov.
Streha, ki jo edino dojamemo kot še vedno filigranski, a kljub vsemu nekoliko bolj trden element, sega daleč prek oboda hiše in tako z bogato odmerjenim pokritim medprostorom ustvari logično povezavo med notranjim in zunanjim.
Intimo za prebivalce hiše išče v delni poglobitvi določenih delov, a za marsikoga to še zdaleč ne bo dovolj. Prav intima, ki je skorajda ni, je tisto, zaradi česar hiše Hiroshima Hut nikakor ne moremo šteti za vzorčni primer. Prej bi dejal, da gre za eksperiment, ki v današnjem času pomeni sorazmerno radikalno rešitev, a obenem za eksperiment, ki odpira nove poglede na bivanjsko problematiko in ki je izredno pomemben z vidika novih pogledov na to, kaj v življenju zares potrebujemo in česa ne. Očara nas s svojo preprostostjo, zaradi česar mu dobrohotno dopustimo, da nas z drznostjo potiska iz naše cone udobja.
DATOTEKA
Uvodnik: Urška Gregorič, Eksperiment intime
Besedilo: Matej Gašperič, Intimna hiša
Fotografije: Toshiyuki Yano
Hiroshima hut, Hirošima, Japonska
Arhitektura: Suppose Design Office
Leto izvedbe: 2014
Pozidana površina: 100 m2
Parcela: 490 m2
Površina hiše: 81 m2
