Arhitektura med nebom in zemljo

Pogum, znanje in velika mera posluha je potrebna, ko se urejajo javni prostori posebnih pomenov, namenov in zgodovine.

Vse troje sta izkazali arhitektki Maruša Zorec in Martina Tepina, ko sta sodobno interpretirali trg in zunanji oltar pred znano romarsko cerkvijo na Brezjah. Ko so leta 2009 podeljevali Plečnikova odličja, sta bili nagrajeni za nadaljevanje tradicije izročila tega velikega slovenskega arhitekta, ki je tudi sam del brezjanske arhitekturne zgodbe.

 

 

VPETOST V KONTINUITETO

Med klasicizmom, Plečnikom, Vurnikom in sodobnostjo

Brezje s cerkvijo Marije pomagaj, slovensko romarsko središče v osrčju Gorenjske, že dolgo zasedajo posebno mesto v samopodobi in verski strukturi Slovencev. Cerkev, ki stoji kot simbol v pokrajini, je nosilec identitete v nacionalni geografiji. Zato je bila dopolnitev tega prostora zelo zahtevna in odgovorna naloga. Še posebej zato, ker je cerkev, neorenesančno stavbo s konca 19. stoletja, prenovil in s slikarskimi okrasi opremil Ivan Vurnik, pred njim pa je trg pred njo delno uredil Plečnik.

 

 

 

Arhitektki sta tlakovali trg in v sklopu ureditve predvideli stalno mesto za zunanji oltar, skladiščni prostor in sanitarije. Obdržali sta elemente Plečnikove ureditve – zidove, ki določajo trg in park ob njem. Za severni zid sta umestili prostore skladišča in nove sanitarije, v ta trakt pa sta vgradili tudi novi oltar. Njegov položaj uredi prostor v prečni smeri, ob tem pa ohranja prosti obe glavni veduti – na fasado cerkve in na Triglav. Prostor oltarja se zapira z dvokrilnimi vrati. Ta so na zunanji strani nevtralne temne barve, notranji prostor pa je oblečen v brezov les. Iz njega je tudi vsa oprema. Oltar posredno osvetljuje svetloba z zadnje stene. Omara z oltarjem je Plečnikova tema, pa tudi Vurnikova, saj je v sami cerkvi njegov krilni oltar.

 

 

 

Tlak trga je svetle barve, njegov raster določajo površine različno obdelanega teraca. Trg s pogledom proti Alpam se čez široko stopnišče izteče v park na zahodni strani.

Projekta ne bi mogli izvesti brez pravega naročnika. Pater Silvin Kranjc se je skupaj z arhitektkama pri njem osebno in srčno angažiral, ga branil pred kritiki in pazil pri izvedbi. Nastalo je majhno delo, ki pa ima velik pomen: arhitekturni capriccio vzpostavlja kontinuiteto med klasicizmom, Plečnikom, Vurnikom in sodobnostjo v smislu nadaljevanja in nadgradnje tradicije ljubljanske arhitekturne šole.

 

 

Arhitekturni nagovor je oddaljen tako od tradicionalizma kot od radikalne avantgarde. Gre za konstrukcijo simbolnega prostora, ki ni le funkcionalen, je tudi idejna utemeljitvena gesta, ki na novo gradi odnos do sveta, slovenski svetovni nazor. Vrednost naloge ni le v sledenju naročnikovim zahtevam, temveč v sprejetju, potrditvi in modernizaciji tega nazora, ki se poslovi od običajne estetike in se obrne k absolutni arhitekturi. Tu se verniki srečajo s kulturo, ki jih povzdigne iz vsakdanjosti. Dodatna vrednost novega oltarja je dejstvo, da je všeč tako uporabnikom kot tudi stroki, kar dokazujeta priznanje piranesi in Plečnikova nagrada.

 

DATOTEKA
Uvodnik: Zala Bokal, Arhitektura med nebom in zemljo
Besedilo: Miha Dešman, VPETOST V KONTINUITETO; Med klasicizmom, Plečnikom, Vurnikom in sodobnostjo
Fotografije: Miran Kambič

Ureditev trga in zasnova oltarja na prostem, Brezje, Slovenija
Naročnik: Frančiškanski samostan Brezje
Arhitektki: Maruša Zorec, Martina Tepina
Projektivno podjetje: Arrea, d. o. o.
Statika: Elea iC, d. o. o.
Elektro napeljave: Eldata, d. o. o.
Strojne napeljave: Celarc, d. o. o.
Notranja oprema: Maruša Zorec, Martina Tepina
Krajinska ureditev: dr. Aleš Mlakar, Nika Cigoj
Načrtovanje: 2005-2006
Izvedba: 2006-2008
Površina: 408 m2 (oltar s skladiščem in sanitarijami)
Trg pred cerkvijo: 1.730 m2
Nagradi: Priznanje piranesi 2008, Plečnikova nagrada 2009

Omogočajo:

Komentiraj