SLOVAŠKA
IDD – Italian Design Day 2023: Okrogla miza na temo Regeneracija urbanih območij
Vljudno vabljeni na okroglo mizo z ambasadorko italijanskega oblikovanja, arhitektko Giulio Fini s Politehničnega oddelka za inženirstvo in arhitekturo Univerze v Vidmu in arhitektko Polono Filipič Gorenšek s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tema bo Regeneracija urbanih območij v okviru glavne teme IDD 2023 Kakovost, ki razsvetljuje. Energija oblikovanja za ljudi in okolje in teme BIG Arhitekture 2023 Prihodnost te opazuje. Okroglo mizo bo povezoval Boštjan Tadel. Kje Okrogla miza IDD bo potekala na festivalu BIG Arhitektura, na velikem odru v prostorih L56, na Litostrojski cesti 56, v Ljubljani Kdaj 19. maja, od 12:00 do 13:00 Dogodek organizirata Veleposlaništvo Italije v Sloveniji in Italian Trade Agency v Ljubljani v sodelovanju z BIG SEE. Okrogla miza bo potekala v angleščini. Giulia Fini Arhitektka, ki je diplomirala na Univerzi IUAV v Benetkah in doktorirala iz urbanističnih projektov in politik na Oddelku za arhitekturo in urbanistične študije Politehnike v Milanu. Trenutno je docentka na Politehničnem oddelku za inženirstvo in arhitekturo (DPIA) Univerze v Vidmu, kjer poučuje urbanistično tehniko in načrtovanje. Pred tem je bila docentka na Oddelku za arhitekturo in urbane študije (DAStU) Politehnike v Milanu, kjer je od leta 2010 opravljala raziskovalne in pedagoške dejavnosti na magistrskem študiju urbanističnega načrtovanja in teritorialnih politik ter magistrskem študiju arhitekture, grajenega okolja, notranjih prostorov. Giulia Fini je članica izvršnega odbora za Furlanijo - Julijsko krajino (prej za Lombardijo) Italijanskega inštituta za urbanizem (INU), kjer je odgovorna za dejavnosti Skupnosti za teritorialno prenovo. Je del znanstvenega odbora Urbanpromo in je bila del raziskovalne
Turizem na nogah
20. april 18.00 Ogledaljarna Vidovdanska 2 Ljubljana Turizem na nogah Peš turizem je ena od rastočih oblik turizma na svetovnem merilu. Turistom - lokalnim in globalnim odpira možnost za bolj neposredno doživljanje lokalne narave, kulture in prebivalstva, ob tem, pa je za destinacijo manj invazivna. Peš turizem je v veliko pomoč pri reševanju zadreg z mobilnostjo v turističnih destinacijah. Razvoj peš turizma je relativno poceni in trajnosten. Kako razvijati peš turizem? Ali je slovenska turistična infrastruktura pripravljena na peš turizem? Do katere mere je pohodniška infrastruktura pripravljena na večji turistični obisk? Kako razvijati pešpoti in ostalo peš-infrastrukturo z mislijo na turizem? Kuratorka in moderatorka: Kristina Dešman Prijava BIG SEE debat se lahko udeležite brezplačno, če se registrirate s kodo v povezavi navedeni v povabilu. Vrednost vstopnice je sicer 30 EUR. Če potrebujete kodo, nam pošljite sporočilo na info@bigsee.eu. Razpravljavci Rok Bordon, Kultivator Srednjo šolo sem zaključil v Celju kot gradbeni tehnik. Študiral in diplomiral sem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, pod mentorstvom Miloša Florjančič. Že med študijem sem delal v različnih arhitekturnih birojih na projektih in natečajih. Najuspešnejši je bil v sodelovanju z Nande Korpnikom in Miha Završnikom zmaga na natečaju ureditve Trga Celjskih knezov v Celju, Celjski biseri. Nekaj let sem nato delal v biroju Premica d.o.o., kjer sem nabiral prve prave izkušnje s projektiranjem stanovanjske in industrijske gradnje. Od
Moj mali vrt, moja mala kmetija
23. marec 18.00 Ogledaljarna Vidovdanska 2 Ljubljana Moj mali vrt, moja mala kmetija (arhitektura za hrano) V Sloveniji se vse več sprašujemo o samooskrbi s hrano. Lokalno pridelana hrana je gotovo bolj zdrava in ima manjši ogljični odtis. Svetovno gledano, majhne kmetije s površino manjšo od 2 hektarjev, proizvedejo več kot tretjino svetovne hrane. Hrana se v Sloveniji večinoma prideluje na manjših kmetijah, skoraj 40 % kmetij je manjših od 3 ha. V Sloveniji se število kmetij manjša (od l. 2000 se je zmanjšalo za več kot 20 %), imajo pa posamezne kmetije vse večjo površino, njihova povprečna velikost je 7 ha. Kakšna je arhitektura sodobne kmetije? Kako načrtovati samooskrbno krajino? Kako prostore za samooskrbo s hrano vključiti v načrtovanje podeželja? Kaj pa samooskrba s hrano v mestih? Kje so priložnosti za gojenje hrane v mestih? Ali obstajajo arhitekturne rešitve za pridelavo hrane? Kakšne so arhitekturne rešitve za pridelovanje hrane - čebelnjaki, rastlinjaki, hlevi, lope, skupnostni vrtovi, ...? Kuratorka in moderatorka: Kristina Dešman Prijava BIG SEE debat se lahko udeležite brezplačno, če se registrirate s kodo v povezavi navedeni v povabilu. Vrednost vstopnice je sicer 30 EUR. Če potrebujete kodo, nam pošljite sporočilo na info@bigsee.eu. Razpravljavci Alenka Fikfak, Fakulteta za arhitekturo, UL Arhitektka in urbanistka, zaposlena na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za arhitekturo. Raziskuje prostorski pojav naselij, vrednote tradicionalnega prostora in
SLOVENSKE NAGRADE ZA OBLIKOVANJE 2022 – predstavitve
Oblikovanje leta Interier leta Perspektivni
Gibanje otrok med šolo in igro
16. februar 18.00 Ogledaljarna Vidovdanska 2 Ljubljana Gibanje otrok med šolo in igro Gibalna učinkovitost in vzdržljivost sta bistvena za razvoj otrok. Gibanje pri otrokih gradi miselne sposobnosti, boljša telesna koordinacija in občutek za ravnotežje so bistveni za boljšo izboljšanje vzdrževanja pozornosti otrok. Spodbujanje gibanja pri otrokih je zagotovilo za zdrav in dejaven življenjski slog, ko odrastejo. Kljub temu pa doktrina za predšolske otroke priporoča gibanje stalno, ko pa otroci vstopijo v šolo, pa je priporočilo za gibanje 1 uro fizične/športne aktivnosti na dan. Tudi arhitektura šol naj bi uspešno motivirala, dajala inspiracijo in spodbujala gibanje pri otrokih. Odgovor na to, kakšne naj bi konkrtno bile šole ni lahek, predvsem pa ni enoznačen, saj gre za iskanje ravnovesja med normativi in inovacijo. Zakaj je gibanje za otroke tako pomembno? Kakšne prostore potrebujejo otroci za gibanje? Kako spodbujati spontano gibanje otrok? Bi bilo treba spontano gibanje (šolskih) otrok bolj spodbujati? Na kakšne načine? Kakšna mesta spodbujajo gibalni razvoj otrok? Ali je šola pri nas preveč "sedeča"? Kakšna šola spodbuja gibalni razvoj otrok? Kako ustvarjati priložnosti za spontano gibanje otrok - v mestu, v šoli, v prostem času? Kuratorka in moderatorka: Kristina Dešman Prijava BIG SEE debat se lahko udeležite brezplačno, če se registrirate s kodo v povezavi navedeni v povabilu. Vrednost vstopnice je sicer 30 EUR. Če potrebujete kodo, nam pošljite sporočilo na info@bigsee.eu. Razpravljavci
Interier leta – zasebni: Hiša T
Interier Hiše T je oblikovan po načelih vrhunskega italijanskega oblikovanja, ki gradi na upoštevanju celovitih občutenj prostora: na igri svetlobe, oblike, teksture, materialov in taktilnosti. Sozvočje posameznih prostorov je povezano v sekvenčno doživljanje atmosfere. Avtorjem je uspelo v sicer generični stavbni volumen vnesti presenetljivo eleganco, gosposkost, ki je odraz želja in kultiviranosti naročnika. Interier leta - zasebni AvtorjaKatjuša Kranjc, Rok Kuhar; RaketaProjektna skupinaKatjuša Kranjc, Rok Kuhar, Vesna Draksler, Laura Klenovšek, Lea Lipovšek, Maja HorvatLeto izvedbe2021LokacijaLjubljanaFotografijeŽiga Lovšin
Interier leta – javni: Pisarniška promenada, Ljubljana
Utemeljitev: Pisarniška promenada gradi na dualnosti delovnega procesa zasebnega IT-podjetja, ki zahteva na eni strani intenzivno delo manjših skupin in hkrati druženje v enotnem prostoru, ki omogoča naključne interakcije med zaposlenimi. Koncept temelji na ideji ulice kot javnega prostora srečevanja, ki jo obdajajo bolj zasebni prostori tišine in zbranosti. V ulici so ločene tudi manjše izolirane srečevalnice (kapsule), ki so prostor intimnejšega druženja znotraj javnega prostora. V razmeroma hladni atmosferi interierja dajejo živost »mestnega vrveža« dinamični in vitalni zaposleni. Nastali ambienti so rezultat sodelovanja arhitektov z željami in potrebami naročnika. Interier leta - javni Avtor MCA - Miha Čebulj Arhitektura: Miha Čebulj Leto izvedbe 2022 Lokacija Ljubljana
Interier leta – javni: LE < 3, Umetniška rezidenca in galerija Ravnikar
Utemeljitev: Interier je primer sodobnega prepletanja javnega in zasebnega, bivanja in dela. Avtorica je uspešno odgovorila na problem odnosa med potrebno intimo stanovanja in javnosti odprto galerijo. To vsekakor presega polje arhitekture, saj zahteva predvsem spremenjen odnos uporabnikov – tako lastnika kot javnosti – do souporabe tradicionalno izključno zasebnih prostorov. Interier leta - javni Avtor Maja Stamenković, MA_ST_AR Celostna grafična podoba galerije Rok Mar Umetniška dela na fotografijah Simon Kocijančič, Maja Babič Košir, Ivana Bajec Površina 88 m2 Leto izvedbe 2021 Lokacija Ljubljana Fotografije Marijo Zupanov
Interier leta – javni: Zoofa
Trgovina Zoofa je umeščena v staro secesijsko zgradbo na Miklošičevi ulici, na katero se odpira z velikim izvorno ohranjenim izložbenim oknom, ki povezuje notranjost z zunanjostjo. Ohranjena sta prvotna volumna prostorov, v katera so le lapidarno vstavljeni posamezni fiksni elementi, na primer pult in pomična stojala za obešalnike iz vodovodnih cevi, ki se po potrebi svobodno premikajo po prostoru. S tem oblikujejo vedno drugačne, dinamične postavitve. Trgovina Zoofa je ena redkih trgovin, namenjenih promociji in prodaji izdelkov slovenskih oblikovalcev, kar bi bilo pri oblikovanju interierja lahko sicer še bolj čitljivo. Interier leta - javni AvtorTina Rugelj Arhitektura+oblikovanje; Tina RugeljSodelavkeMetka Janko, Iza Šentjurc, Urška ŠkrapPovršina72 m2Leto izvedbe2021LokacijaLjubljanaFotografijeMiran Kambič
Interier leta – zasebni: Stanovanje pod Gradom
Izhodiščna želja investitorja prenove Stanovanja pod Gradom, da se le-ta izvede s čim manjšimi finančnimi vložki, se je izkazala za temeljno odliko projekta. Rezultat je interier s poudarkom na arhitekturni kakovosti volumnov in konstrukcij obstoječega objekta. Oprema je dodana le lapidarno in izvedena s skromnimi sredstvi. Oblikovno je poenotena tako v materialu kot v barvi. Nov stanovanjski ambient je presenetljivo prostoren in zaradi bele barve svetlejši in doživljajsko večji. Tudi nove sanitarije so v prostor umeščene lapidarno, kot leseni volumni, ki so le prislonjeni ob steno. Interier leta - zasebni AvtorjiDavorin Počivašek, Urban Petranovič, Astrid Magajna, Andreja Ajlec; Arhitekti Počivašek PetranovičLeto izvedbe2022Površina82 m2LokacijaLjubljanaFotografijeUrban Petranovič
Oblikovanje leta: Elan E6
Utemeljitev: Elan E6 je unikatno oblikovana estetsko, inženirsko in ergonomsko dovršena športno-potovalna jadrnica z odličnimi jadralnimi lastnostmi in izjemno dualnostjo uporabe. Oblikovanje leta Oblikovanje Elan, Pininfarina, Humphreys Yacht Design Proizvajalec Elan d.o.o. Leto izvedbe 2022
Interier leta – zasebni: stanovanje T24
Prenova Stanovanja T24 spoštljivo ohranja prvotno zasnovo meščanskega stanovanja, v katero se naseli kot prijazen gost in omogoča tudi v bodoče enako spoštljiv odnos naslednjim generacijam. V razvrščanju elementov interierja dosledno sledi tradiciji meščanskega miljeja, kjer ima posamezen element avtonomno vlogo v doživljanju celote. Izbor materialov, tekstur in barv je zadržan in ne preglasi zamisli celote. Ohranjanje starih elementov meščanskega stanovanja, kot so keramična tla, parket ter vratna krila in okvirji, nas emotivno poveže s preteklostjo. Interier leta - zasebni AvtorŽiga KreševičLeto izvedbe2020 / 2021LokacijaLjubljanaFotografijeVid Jakop