Življenje sredi neokrnjene narave so sanje marsikaterega posameznika. Biti deležen neprestano spreminjajoče, navidhujoče narave v polnem pomenu besede je res enkratno. Uresničiti svoje sanje in jih prilagoditi svojim potrebam pa je izpolnitev ciljev. Življenje v leseni hiši, narejeni po skrbnem premisleku odnosa naročnik-arhitekt in vpeto v krajino predstavlja primer dobre prakse med povezanostjo hiša-vrt.
Bajer na barju
Ljubljansko barje je bilo zaradi močvirnosti dolgo neposeljeno. Leta 1769 je Marija Terezija izdala odločbo o njegovi izsušitvi in poselitvi. Izsuševalna dela po načrtih jezuitskega patra Gabriela Gruberja so se končala leta 1829, v času cesarja Franca II. Najkasneje izsušeni del Barja, ki so ga začeli poseljevati po letu 1830, je bilo obcestno naselje Črna vas. Nove lesene hiše so bile grajene iz brun, in sicer brez stavbnega okrasja.
Le slabih šest kilometrov od strogega centra Ljubljane je na južnem robu Črne vasi na Ljubljanskem barju, med zvoki ptic, žuželk in žab, v travnatem mozaiku zrasla zanimiva lesena montažna hiša za dve osebi. Njeni lastniki, ki na Barju živijo že več kot trideset let, pomnijo, da so bile v tem času le tri močnejše poplave. Ko so otroci odrasli in odšli od doma, sta se lastnika odločila staro hišo prodati, na dolgem travniku za njo pa postaviti novo, manjšo in svetlejšo, z višjimi stropi in bolj primerno njunemu spremenjenemu načinu življenja. Obe hiši je načrtoval arhitekt Bojan Kapelj. Pri zasnovi nove je z njim sodeloval njegov sin Boris. Čeprav hiša v svojih osnovnih elementih povzema avtohtone značilnosti prvih lesenih hiš na Ljubljanskem barju, brez stavbnega okrasja, sta imela arhitekta nemalo težav pri usklajevanju z zahtevami spomeniškega varstva, ki je vztrajalo, da mora biti videz hiše prilagojen sosednjim objektom. Glede na pestro samograditeljsko prakso je arhitektoma upravne organe le uspelo prepričati o kakovosti predlaganega projekta.
Zaradi specifične strukture tal mora vsaka gradnja na Barju izvajati ukrepe za izboljšanje nosilnosti tal. Tako je nova hiša, ki meri le 10,80 x 12,60 m, postavljena na oseminosemdeset lesenih pilotov. V skupinah po 4 (debeline 30 cm, dolžine 7 m) so v rastru 4,00 x 3,40 m zabiti do trdne podlage. Prav zaradi poplav, ki se na tem območju še vedno občasno pojavljajo, je hiša dvignjena nad teren. Malo več kot sto dvajset kvadratnih metrov velika hiša, s svetlo višino prostorov 2,80 metra, je popolnoma lesena. Notranjost je izdelana iz lepljenega smrekovega lesa, zunanjost pa iz macesna. Po arhitektovih načrtih so v podjetju Riko pri tej hiši prvič izdelali polne notranje predelne stene, in ne sendvič plošč. Prvotno nezaupanje izdelovalca se je kasneje spremenilo v veliko zadovoljstvo: polne lesene stene imajo boljšo zvočno izolacijo. Izjemno preprosta montažna hiša pride v naravnem barjanskem okolju do posebne veljave. Njena preprosta zasnova ne tekmuje z naravo, saj noben detajl ne more prekositi očarljivosti dolgega travnika in manjšega ribnika, ki se neprestano spreminjata in vabita poglede. Mogoče na prvi pogled hladna in racionalna hiša deluje predvsem zaradi lesenega interierja izjemno toplo. Njena notranja oprema nosi bogate družinske spomine. A njeno bistvo ostaja v nenehno spreminjajoči se naravi, ki jo obdaja.
DATOTEKA
Uvodnik: Anja Deržič, Raj na barju
Besedilo: Ana Struna Bregar, Bajer na barju
Fotografije: Miran Kambič
Naročnik: zasebni
Arhitekta: Bojan in Boris Kapelj
Sodelavka: Sabina Selan
Načrtovanje: 2007
Izvedba: maj-oktober 2007
Površina hiše: 120 m2
Velikost gradbene parcele: 480 m2
Pozidana površina parcele: 180 m2
Okvirna cena: 3.000 EUR/m2