5. maj
15.00-16.30

Cankarjev dom Ljubljana

OD PROSTORA (SPACE) DO KRAJA (PLACE)
Eksistencialna izkušnja v arhitekturi

Modernistični arhitekti in teoretiki, kot je na primer Sigfried Giedion, so kot osrednji pojem v arhitekturi opredelili ravno prostor (space). Vendar imajo situacija, izkustveni prostor in kraj ključno vlogo pri vseh vrstah umetnosti, saj posredujejo naš odnos s svetom.

Prostor je predvsem teoretični pojem fizike, medtem ko se izkušnja prostora odmika od nevtralnosti ter se približuje izkustvenemu in eksistencialnemu kraju.
Kraj (place) je zakoreninjen v naših izkušnjah in je miselno bolj konstitutiven kot prostor (space).
Arhitektura je globoko prepletena s tem živim pomenom prostora in časa; obstajamo obenem v kraju in času. Kot pravi francoski filozof Maurice Marleau-Ponty, obstajamo v »mesu sveta«, in naloga arhitekture je, da nas poveže s tem izkustvenim poljem in ga oplemeniti. Ta naloga pomeni razločnost razmerij in posredovanj (relacij in mediacij). »Ne vidimo umetniškega dela, temveč svet v razmerju do njega,« meni Merleau-Ponty, in to še zlasti velja za področje arhitekturne umetnosti. Arhitektura je globoko relacijska umetnostna oblika.

Ideja kritičnega regionalizma kliče po geografskem, podnebnem, kulturnem in zgodovinskem zlitju ter uglasitvi stavb in mest. Toda ali regionalizem v današnji globalizirani kulturi potrošništva res pomeni sprejemljivo in smiselno možnost? Ali niso naše današnje konstrukcije pogojene z estetskim kapitalizmom, o katerem je pisal nemški filozof Gernot Böhme?

O Juhaniju Pallasmaa

Juhani Pallasmaa (Hämeenlinna, 1936) je finski arhitekt, arhitekturni teoretik in fenomenolog, pisatelj in učitelj. V letih 1978–1983 je bil direktor Muzeja finske arhitekture, kjer so razstavljali tedaj še povsem neznani Tadao Ando, Alvaro Siza in Daniel Libeskind. V Helsinkih je vodil tudi lastno arhitekturno pisarno (Arkkitehtitoi- misto Juhani Pallasmaa KY) in ustvaril nekaj pomembnih del fin- ske arhitekture, kot so nakupovalni center Itäkeskus (1989–1991), center Kamppi (2003–2006) in most Vikki (2002).
Pallasmaa je zaslovel s svojimi predavanji iz kulturne filozofije in okoljske psihologije ter s knjigami o arhitekturni teoriji, v katerih je s fenomenologijo čutov odprl posebno vejo raziskovanja. Knji- ga Oči kože iz leta 1996, ki je takoj postala svetovna uspešnica, omogoča obrat in umik iz prevladujočega »okularocentrizma«, saj namesto »diktata očesa« pokaže in dokaže, da je prostor za- res mogoče dojeti in doživeti le z vsemi čuti. Od mnogih knjig, ki jih je napisal, sta v slovenščino prevedeni še Utelešena podoba – Imaginacija in imaginarij v arhitekturi (2011) in Misleča roka – Eksistencialna in utelešena modrost v arhitekturi (2012).
Je častni gost in predavatelj na univerzah po vsem svetu, leta 2014 pa je bil tudi član žirije za Pritzkerjevo nagrado.
Foto: Arhiv Juhani Pallasmaa Architects

Kurator: Janko Rožič (Odprti krog)

Nakup vstopnic