Kategorija: Mesto in skupnost

Avtorji so s projektom vrtca v Šmartnem dosegli dovršeno programsko in oblikovno ikono. Dokazali so vpliv arhitekture na psihofizični razvoj otrok. Z inovativno notranjostjo objekta, ki spodbuja souporabo prostorov (t. i. »time-share« pristop), pa so posegli v vzgojno-izobraževalne standarde, jih izboljšali in hkrati dosegli, da arhitektura vpliva na vsesplošni družbeni napredek. Koncept objekta omogoča, da otroci določen čas v dnevu uporabljajo vse igralne površine, kar pomeni, da imajo primerjalno gledano dostop do več igralno-učnih vsebin kot otroci v klasičnih vrtcih. Hkrati imajo več stika z drugimi vrstniki in vzgojiteljicami drugih skupin, s čimer, kot ugotavlja pedagoška stroka, hitreje razvijajo tako čustveni (EQ) kot inteligenčni količnik (IQ). Les v funkciji gradnika tega projekta omogoča najvišje gradbene in arhitekturne standarde, hkrati pa ustvarja mikroklimo, ki je ne prekaša noben drug gradbeni material. Projekt je za slovenske razmere poseben tudi zaradi velikih razponov, ki jih masivne lesene plošče premoščajo, s čimer ustvarjajo svetle in odprte prostore.

V vrtcu v Šmartnem se vse vrti okoli večnamenskega prostora z mavričnim stopniščem, na katerem se otroci seznanjajo z barvami in števili. Pot navzgor je učenje, pot navzdol je zabava na rdečem toboganu. Gibanje in igra sta osnova zdravega psihofizičnega razvoja otrok.

Novi vrtec v Šmartnem je zgrajen po načelih sonaravnih energetsko varčnih stavb. Zasnovan je v skladu s tradicijo šol arhitekta Emila Navinška iz prve polovice prejšnjega stoletja, kjer namesto hodnika prostore povezuje večnamenski prostor, ki je podaljšek igralnice. Med igralnicami so velika drsna vrata, ki omogočajo združevanje prostorov in programov ter otrokom zagotavljajo preproste prehode. Možnost prehajanja med prostori je pomembna, saj raziskave kažejo, da se otroci najučinkoviteje učijo skozi igro z vrstniki v prostorih, ki omogočajo raznovrstne vsebine. Pohištvo je na kolesih, saj se tako lahko igralnice brez težav spreminjajo in preoblikujejo. Principu souporabe prostorov je prilagojeno tudi delo vzgojiteljic.

Nedvomno so avtorji z arhitekturo tega vrtca ustvarili dovršeno programsko in oblikovno ikono ter dokazali neposreden vpliv arhitekture na psihofizični razvoj otrok. Takšnih objektov v Sloveniji primanjkuje, saj se prepogosto poudarja zgolj pomen vzgojno-izobraževalnih programov, na pomen arhitekture pri tem pa se pogosto pozabi. Zagotovo starši otrok, ki vrtec obiskujejo, to znajo ceniti. Upajmo, da bo v prihodnosti takšnih objektov več. Po mavričnem stopnišču bodo hodili novi rodovi ljudi z velikimi sanjami, ki bodo ustvarjali boljšo družbo prihodnosti. Sanje mavričnih ljudi tako ne bodo umrle.

Foto portret: Neja Kotnik

V kakšnih oblikah se na objektu pojavi les?
Les je glavno vodilo objekta, zato se pojavlja v vseh segmentih, od fasade do notranje opreme. Iz masivnega lesa (CLT-plošče) so narejene konstrukcijske stene objekta, strop in stopnišče, predelne stene pa so z lesom prekrite le mestoma.

Zakaj ste izbrali les?
Ob očitnih prednostih lesa v smislu trajnostne gradnje gre istočasno tudi za spodbujanje lokalne lesne industrije ter uporabo lokalnega znanja – vse od načrtovanja do izvedbe. Glavne prednosti so naravni materiali, hitrost in čistost gradnje, minimalna obremenitev okolja, potresna varnost in nezahtevna izvedba, kar pomeni najboljšo izbiro pri gradnji javnih objektov, posebej vrtcev in šol.

Ali je les pri tem projektu bistveno pripomogel k njegovi prepoznavnosti in uspešnosti?
Pri projektu vrtca v Šmartnem gre za javno-zasebno partnerstvo Mestne občine Slovenj Gradec in podjetja Lesoteka Hiše (GG Slovenj Gradec), pri čemer sta zmagovalca oba. Občina je zagotovila občanom cenovno ugoden objekt najvišjih gradbenih in arhitekturnih standardov, podjetje, ki vstopa na trg, pa je dobilo mednarodno odmevno referenco in promocijo svojega dela.

Kako pogosto načrtujete objekte iz lesa?
V zadnjih letih zavzema lesena gradnja več kot polovico realizacije vseh projektov.

Kako se načrtovanje v lesu razlikuje od običajnega načrtovanja objektov?
Les za načrtovanje ni zahteven material. Nekaj zakonitosti je treba spoštovati, posebej če gre za gradnjo zelo optimiziranih objektov, sicer pa gre za arhitekturno zelo hvaležen material.

Kaj bi svetovali potencialnim investitorjem? Zakaj zgraditi objekt iz lesa?
Objekti iz lesa so primerni za najširši krog naročnikov, saj je z dobrim načrtovanjem gradnja tudi v masivnem lesu povsem konkurenčna. Na žalost investitorji verižno pozabljajo na pomen, ki ga ima načrtovanje za končno ceno projekta. Čeprav gre za celo serijo prednosti lesa, je meni osebno najbližja tista, ki je mogoče najmanj merljiva – to je mikroklima v objektu. Tu lesa po mojem mnenju ne prekaša noben drug material.