Paolo Carlesso je arhitekt, ki išče lepoto. Najde jo v pristnih materialih, kot je les. Svojo hišo je zgradil z lastnimi rokami. To je tudi zgodba o uporabi recikliranih materialov. Ne le da je pri tem prihranil denar, poskrbel je tudi za trajnostni vidik gradnje. Paolo Carlesso je svojo izobrazbo pridobil na Politehniki v Milanu in na TU Delft na Nizozemskem. Lastni biro je ustanovil leta 2001.

Pred mnogimi leti, leta 1999, sem že bil v Ljubljani. Najbolj me je tukaj očaralo Plečnikovo delo. Prišel sem na izlet s svojo ženo, takrat še ni bila moja žena, morda sem jo zato lahko prepričal, da pride z menoj. Lara ni arhitektka, zato ni preveč srečna, če ji predlagam, da bi šla v kakšen nov kraj na izlet, vendar je bila takrat Ljubljana za naju oba nepričakovano čudovito presenečenje. Zato tudi želim začeti današnje predavanje s Plečnikovim stavkom, ki ga je napisal svojemu bratu … Ta stavek ima eksplozivno moč: »Dobra umetnost je vedno rezultat moralno zdrave družbe. Ker pa je oboje, dobro in slabo, dedno, ne smemo biti ravnodušni, kako si sami oblikujemo življenje in kaj zapustimo prihodnjim generacijam.«
Prepričan sem, da sta proces oblikovanja arhitekture in njegov koncept pomembnejša od končnega rezultata. Lepota ni v denarju, drugače bi lahko ljudje srečo kupili. Lepota ni v čisti obliki ali v tehnologiji, drugače bi zadoščala zadostna količina znanja, da bi rešili svet. Lepota je v tem, da kmet seje in žanje, je v tem, da rokodelec izdeluje svoj izdelek do pozne noči, lepota je iskanje poezije. Želim poudariti, da moramo zapustiti nekaj vrednega prihodnji generaciji. Kaj jim lahko zapustimo? Čiste oblike? Mitologijo arhitekturnih zvezd? … Nimam veliko denarja, zato bi rad dal prihodnji generaciji to, kar lahko, nekaj poezije, nekaj znanja, nekaj poguma in vzor …
Še vedno mislim, da je les čist material, kot sta tudi glina in jeklo. Vprašanje je že od nekdaj isto: kako ga uporabiti? To vprašanje je bilo enako tako za Semperja kot tudi za Loosa in Plečnika.
Proti koncu leta 2010 sem pričel graditi svojo hišo. V njeno obliko nisem želel vključiti nobene povezave z arhitekturo poznih petdesetih in s širjenjem predmestij. Zato sem si za vzor vzel ruralno arhitekturo in prvo industrijsko arhitekturo, ker menim, da sta pomemben del zgodovine tega prostora. To je tudi razlog, da je zunanjost moje hiše nekako stroga. Vendar ni hladna, med fasadnimi ploščami je les.
Hišo sem v celoti zgradil iz trajnostnih in lokalnih materialov. Potreboval sem zasnovo, ki bi bila dovolj trajna, ekonomična in bi potrebovala kratek čas za postavitev. Čeprav sem potreboval pomoč pri ulivanju betona v temeljno ploščo in pri postavitvi osnovnega nosilnega okvirja, sem vse ostalo naredil sam. Uporabljal sem poceni materiale in ponekod tudi rabljen les, ki so ga odvrgli na drugih gradbiščih. Iskrenost te stavbe odseva v njeni pojavnosti.
V notranjosti sem uporabil glino, ki sem jo našel na parceli, in z njo prekril nekatere stene in tla. Notranjost sem zasnoval kot enoten prostor v treh etažah brez pregradnih sten. To poleti omogoča dobro prezračevanje, saj so na strehi tri okna, ki ustvarijo zračni pretok navzgor. Južna stran objekta je najbolj odprta proti soncu, da pozimi prejme čim več toplote. Elementi v hiši so izdelani brez lepil, izolacija je iz lesenih vlaken. Uporabil sem kompleksno metodo lesenih spojev, da sem preprečil kondenzacijo.
Dve stvari imam vedno v mislih o Plečniku. Prva je ustvarjanje arhitekture iz vsega, kar je na voljo (tukaj pomislim na betonske cevi v cerkvi sv. Mihaela na Barju, vendar ne samo na to). Druga stvar je vrt pri Plečnikovi hiši. Ko sem obiskal njegovo hišo-muzej, so bili tam čebelji panji, opazil sem tudi, da je bil pogosto portretiran na vrtu … Del vrta je tudi v hiši, v zimskem vrtu. Mislim, da je bil v svojem vrtu srečen.

Paolo Carlesso

*Odlomek iz predavanja na Gospodarsko-arhitekturnem forumu 01, 16. 6. 2016,
v Mestu oblikovanja v Ljubljani

Arhitektura: Paolo Carlesso
Sodelavec: Francesco Covelli
Fotografije: Simone Bossi

Izvedba: 2014
Lokacija: Fagnano Olona, Italija

Površina: 290 m2
Letna poraba energije:
10,92 kWh/(m2a)
Investicija: 218.283 €