Interier leta 2011

Žirija v sestavi: Nika Grabar, Lenka Kavčič, Tadej Glažar in Bor Pungerčič – se je sestala 28. septembra 2011 po predhodnem pregledu gradiva, ki je bilo članom poslano v digitalni obliki.
Ob skupnem pregledu je na osnovi prejetih materialov izmed osmih nominirancev soglasno izbrala tri finaliste:
– hotel Cubo avtorjev Roka Kuharja in Katjuše Kranjc
– kavarno Bikofe, avtorjev Zavod Multipraktik in Rompom / (Nina Vrhovec, Jurij Lozić, Nuša Jelenec, Andraž Tarman, Tilen Sepič)
– kapelo Zavoda sv. Ignacija avtorja Roberta Dolinarja

Žirija si je nato z namenom čim bolj celovite obravnave projektov izbrane finaliste ogledala tudi v živo na lokacijah. Po skrbnem preudarku je soglasno sprejela odločitev, da nagrado interier leta dodeli prenovljeni kavarni Bikofe, avtorjev Multipraktik in Rompom, zaradi izjemne kvalitete pa podeli tudi posebno priznanje žirije kapeli v domu duhovnih vaj sv. Ignacija, avtorja Roberta Dolinarja.

Oba nagrajena projekta druži pripravljenost avtorjev na neposredno ukvarjanje z materialom ter močan, po meri človeka uravnan karakter ambienta. Kvaliteta in pomen prenove kavarne Bikofe pa se po mnenju žirije kažeta vsaj iz dveh zornih kotov.
Prvega, ki ga predstavlja neposredno – kot projekt, ki se na želje naročnika in izjemne omejitve razpoložljivih sredstev odziva z ustvarjalno uporabo starih kosov pohištva in drugih predmetov. S skrbno in domišljije polno predelavo tem predmetom podarja nov življenjski ciklus kot del uglašene in ambientalno vabljive celote. Navkljub navidezni sproščenosti in razigranosti gre za funkcionalno skrbno premišljen projekt, razvit v tesnem sodelovanju z uporabniki (na obeh straneh točilnega puta), ki so ključno vplivali na končno podobo in uporabnost.

A tu je še drugi zorni kot, ki prvega nadgrajuje s kontekstom, ki presega zgolj partikularne kvalitete prostora. Bikofe zavestno nadaljuje zgodbo kreativnih ljubljanskih kavarn, kot so bile na primer Nostalgija, Trubar itd., in se brez nepotrebnih pretenzij po unikatnosti zaslužno vzpostavlja kot njihov dedič. Trajnostno-reciklažna zgodba njegovih predmetov pa je tako še dodatno osmišljena kot poglavje širše in daljše pripovedi …
Prenova kavarne Bikofe je avtorsko in etično relevanten projekt, ki je avtarkično vizijo arhitekta zamenjal za ustvarjalno iskrenje skupnosti ter bleščečo potratnost trendovskega lišpa za nostalgično dostojanstvo (ne)odsluženih predmetov.