MOLDAVIJA
Lara Klander, Maša Pivk, Alja Margon
Lara Klander, Maša Pivk in Alja Margon so v letnem semestru 2025 izdelale projekt interierja univerzalnega hotela kot prototipa, namenjenega raznolikim lokacijam. Projekt izraža svojevrsten pristop do oblikovanja, kompleksnosti obdelave tehnične, grafične in predstavitvene risbe, za kar se njihovo delo lahko uvrsti med visokokakovostne študijske projekte. Perspektivni 2025 - arhitektura Predlagatelj / mentor doc. Benjamin Hafner, u. d. i. a., Fakulteta za dizajn
Jurij Šteblaj
Študent Jurij Šteblaj je v svoji diplomski nalogi raziskal sodobne trende in tehnologije, ki so prisotne na trgu jadrnic. Njegov glavni cilj je bil zasnovati atraktivno in funkcionalno 17-metrsko jadrnico, ki bi predstavljala dodano vrednost v segmentu športnih plovil. Oblikoval je celostno podobo zunanjosti in notranjosti jadrnice, pri čemer je pokazal občutek za estetiko, ergonomijo in uporabnost. Nalogo je opravil samostojno in na visoki strokovni ravni. Glede na zahtevnost izbrane teme menim, da je v procesu dela pridobil veliko novega znanja ter dodatno izpopolnil svoje veščine na področju, s katerim se želi v prihodnosti profesionalno ukvarjati. Perspektivni 2025 - industrijsko oblikovanje Predlagateljica prof. dr. Jasna Hrovatin, Fakulteta za dizajn Mentorja prof. dr. Jasna Hrovatin, doc. Darko Birsa, Fakulteta za dizajn
Nejc Kutnar
Nejc Kutnar je diplomant smeri Notranja Oprema na Fakulteti za dizajn. Magistrski študij nadaljuje na smer Dizajn Management, ker želi svoje znanje oblikovanja razširiti na podjetniško področje – z vizijo, da v poslovnem svetu dvigne ugled oblikovanju. V diplomskem delu je pod mentorstvom doc. Mojce Perše razvil idejno zasnovo počitniške mobilne hiše Alae za podjetje Kova d.o.o., ki načrtuje širitev na področje mobilnih bivalnih enot. Projekt temelji na analizi trga mobilnih enot in raziskavi mobilne arhitekture. Oblikovana hiša je skupek trajnostnih materialov, energetske učinkovitosti ter estetsko in tržno privlačnih rešitev. Delo vsebuje sheme - od konceptualnih študij do konstrukcijskih elementov, tehnične načrte z modularno zasnovo prostora in opreme ter fotorealistične vizualizacije za jasno predstavo objekta. S svojimi projekti tekom študijskih let je izkazoval posebno afiniteto do oblikovanja ter k vsakemu pristopil raziskovalno in dovršeno. V 2. letniku študija je za konceptualno zasnovo fitnes odlagalne postaje za podjetje Kingsbox prejel mednarodno priznanje s strani SIT Furniture Design Award. Po končanem 2. letu na fakulteti je bil prejemnik Rozmanove pohvale za najboljšega študenta v letniku. Nejc Kutnar je bil v zadnjem letu dodiplomskega študija del mednarodnega projekta GIDE v Valenciji, na katerega je bil povabljen na podlagi konceptualnega projekta revitalizacije tržnice Moste. Udejstvoval se je tudi na evropskemu projektu PUŠ, kjer je pripomogel pri konceptualnem razvoju sedežne garniture za starostnike v sodelovanju s podjetjem Novak Sofas. Iz projekta v projekt se je razvijal na konceptualnem in tehničnem področju ter svoje znanje apliciral tudi na oblikovalske izzive izven zidov fakultete. Kot pravi
Gaja Zadravec
Gaja Zadravec je absolventka smeri Moda in tekstilije na Fakulteti za dizajn v Ljubljani, ki izstopa z izjemno kreativnostjo, predanostjo in strokovnim pristopom k delu. Njeni projekti združujejo inovativne koncepte s tehnično dovršenostjo, kar ji omogoča, da presega pričakovanja. Njena sposobnost samostojnega raziskovanja in uspešno sodelovanje v timskih projektih dodatno potrjujeta njen izjemen potencial. V 3. letniku študija je pod mentorstvom izr. prof. Matee Benedetti ustvarila zaključno kolekcijo Movement of Life, ki črpa navdih iz bogate japonske kulture ter združuje eleganco in sofisticiranost. Izhodišče so bile glazure japonskih čajnih skodelic, znane po svoji unikatnosti in nepredvidljivosti, ki jih je prelila v avtorske vzorce kolekcije. Večino kosov je oblikovala iz svile – materiala, prijaznega človeku in okolju. Kolekcijo je leta 2024 predstavila na modni reviji Fakultete za dizajn v sklopu Ljubljanskega tedna mode (LJFW 2024), kjer je prejela nagrado strokovne žirije LJFW WOW. Istega leta je bila razstavljena na pregledni razstavi Fakultete za dizajn Ustvarjalni prepleti v Galeriji DLUL v Ljubljani, leta 2025 pa še na razstavi Ljubljana skozi oči mladih oblikovalcev v Mestni hiši v Ljubljani. Na LJFW 2024 in trajnostnem modnem dogodku Nazaj za prihodnost se je pod mentorstvom izr. prof. Matee Benedetti predstavila z unikatnimi trajnostnimi kreacijami, za katere je na Oblikovalskem izzivu Ekošole prejela priznanje za oblikovanje trajnostne rešitve projekta Turning Trash into Trendy. Konec leta 2024 ji je Fakulteta za dizajn podelila pohvalo za najkreativnejše oblikovalske rešitve 3. letnika, leto prej pa pohvalo za najkreativnejše oblikovalske rešitve 2. letnika ter nagrado za objavo v reviji
Lovre Mohorič
Škrbine Idejna zasnova zgoščevanja mesta Idrija na parcelah od 73 do 5.396 m2 Magistrsko delo Lovreta Mohoriča »Idejna zasnova zgoščevanja mesta Idrija na parcelah od 73 do 5.396 m²« obravnava ključno vprašanje sodobne arhitekture – kako oblikovati nove oblike bivanja, ki izhajajo iz potreb skupnosti in omejenih prostorskih možnosti. Idrijo je več kot pet stoletij zaznamovalo rudarstvo živega srebra, danes pa se dediščina rudnika ohranja predvsem v obliki Unescove zaščite in muzealizacije. Z zaprtjem rudnika je mesto izgubilo identiteto, ki je bila stoletja njegov temelj, hkrati pa mladi zaradi pomanjkanja primernih stanovanj odhajajo drugam, kar pospešuje staranje prebivalstva in praznjenje mestnega jedra. Avtor v urbanem tkivu prepozna »škrbine« – prazne, zapuščene in težje zazidljive parcele – ter jih obravnava kot priložnost za zgoščevanje mesta. Namesto širjenja v krajino, ki vodi v razpršeno poselitev, naloga predlaga vrsto manjših, tipološko raznolikih intervencij, ki dopolnjujejo obstoječe tkivo in bogatijo javni prostor. Revitalizacija mesta se tako kaže kot niz postopnih, subtilnih akupunkturnih posegov, ki skupaj ustvarjajo kontinuiteto življenja. Predlagane rešitve vključujejo nekonvencionalne tipologije bivanja: prostorsko bogata stanovanja, hibridne oblike bivanja in dela, začasne sezonske nastanitve ter modele souporabe in kolektivnega bivanja. Naloga izstopa po izjemni kulturi arhitekturne risbe, izrisov in vizualne dokumentacije. Avtor je območje temeljito prehodil ter zaznal prostorske povezave in vsakodnevne prakse prebivalcev, ki jih je nato prefinjeno predstavil v diagramih, skicah in grafičnih izrisih. To nalogi daje posebno analitično globino in prepričljivost. Delo dokazuje, da lahko zgoščevanje mesta preseže raven urbanistične strategije in postane sredstvo za oblikovanje novih življenjskih praks.
Pia Pekolj
Za kuliso Idejna zasnova začasnega kreativnega središča ob prenovi gradu Škrljevo na Dolenjskem Magistrsko delo Pie Pekolj »Idejna zasnova začasnega kreativnega središča ob prenovi gradu Škrljevo na Dolenjskem« na inovativen in vključujoč način pristopa k prenovi zapuščene grajske stavbe. Avtorica namesto dokončnega oz. »zaprtega« tipa prenove z dokončno programsko zasnovo in finančno obsežno investicijo v svojem delu na konkretnem primeru raziskuje možnosti in priložnosti prenove na način, ki vključuje lokalno skupnost, širšo javnost in stroko ter preko začasnih intervencij vodi do ključne odločitve – kaj prostor pravzaprav sploh potrebuje. Revitalizacija gradu se tako začne že med prenovo in ni zgolj špekulacija investitorja, ampak je posledica debat, delavnic in drugih dejavnosti, ki se zvrstijo v začasni strukturi kreativnega centra. Za zasnovo slednjega avtorica izbere začasno in modularno strukturo iz gradbenih odrov, ki omogočajo hitro montažo in demontažo, so enostavno dobavljivi, lahko prevozni, obenem pa finančno dostopni, neinvazivni in v končni fazi omogočajo tudi popolno reverzibilnost. Začasni objekt kreativnega centra se tako relativno enostavno razstavi in prenese na drugo lokacijo, ki je potrebna prenove. Tam se proces prenove “za kuliso” ponovi, vendar v drugačni prostorsko specifični obliki. Avtorica v nalogi obdela tako prvo, začasno fazo, kot tudi drugo, na podlagi začasnega kreativnega centra hipotetično izbrano prenovo v treh programskih različicah: butični hotel, etnografski muzej in zadružni dom. Vsaka od predlaganih prenov kot tudi zasnova same začasne strukture, odraža izjemno senzibilnost in hkrati širino pristopa avtorice. V želji, da tovrstni pristopi presežejo platnice magistrskega dela in postanejo del našega okolja, realnosti, družbe,
Dana Čuk
Idejna zasnova revitalizacije nekdanjega območja vinske kleti PIK v Umagu Magistrsko delo Dane Čuk “Idejna zasnova revitalizacije nekdanjega območja vinske kleti PIK v Umagu” se ukvarja z aktualnimi temami, kot so: ohranjanje, prenova in revitalizacija industrijske dediščine, turistifikacija mesta ter aktivna in vključujoča integracija migrantov v družbo. Arhitekturni spekter projekta tako s premišljenim izborom vsebin deluje večplastno trajnostno in prispeva k izboljšanju stanja širšega mestnega konteksta, kot tudi vzpostavlja temelje za vzpostavitev vključujoče, povezane mestne skupnosti, ki je lahko odporna tudi na nihanja in pritiske zaradi sezonskega turizma. Avtorica ugotovi tekom teoretskega dela naloge, da je tudi za mesto Umag značilna zgodovina priseljevanja narodov. Trenutni pojav priseljevanja na nivoju države tako ne predstavlja nečesa novega, nečesa nenavadnega. Z dobrim načrtovanjem in integracijo lahko to za državo oz. mesto in družbo predstavlja tako gospodarsko, demografsko kot kulturno korist. Izbrano degradirano industrijsko območje se nahaja na prevoju med dvema deloma mesta, na prominentni lokaciji tik ob obali in je kot tako zelo zanimivo za turistične vsebine. Odločitev, da ga avtorica kljub navedenemu nameni vsebinam, ki prispevajo k povezovanju mestnega prostora in izboljšanju pogojev bivanja lokalne skupnosti, priča o zavedanju odgovornosti do prostora in družbe. Arhitekturni posegi prenove so jasni, vendar hkrati ohranjajo obstoječo identiteto in kvalitete dediščine. Naloga je grafično in vsebinsko dovršena ter tudi na nivoju arhitekturne zasnove izraža in sledi jasnim mislim: da ustvarja prostore srečavanja in druženja, ki so ključni in omogočajo vzpostavitev povezane, odporne skupnosti. Perspektivni 2025 - arhitektura Predlagateljici
Maja Kikelj
Nekoč so rekli, da narava govori Revitalizacija domačij v Zakojški grapi Magistrsko delo Maje Kikelj “Nekoč so rekli, da narava govori: Revitalizacija domačij v Zakojški grapi” je intimna in poglobljena pripoved o prostoru, ki se je izmuznil iz naše zavesti. Avtorica obravnava kraj, kjer se stikajo dediščina, narava in življenje ljudi, ter odpira vprašanje, kako ga ponovno vključiti v sodobni čas. Zakojška grapa se razteza med Cerkljanskim hribovjem in Baško grapo. Nekoč je v njej stalo pet domačij, katerih življenje je temeljilo na tesni povezanosti z naravo in njenimi ritmi. To se je odražalo v orientaciji hiš, rabi prostora in v značilni zasnovi tročanov – sklopov, ki povezujejo hišo, gospodarsko poslopje in dvorišče v celoto. Tročani niso bili le praktična rešitev, temveč tudi vezni element za skupnost, kjer so se delo, bivanje in narava prepletali. V nalogi so predstavljeni ne le kot izročilo, temveč kot izhodišče za razmislek o sodobnem bivanju. Struktura dela temelji na raziskovanju v treh merilih – krajinskem, merilu domačije in detajlov. Takšen pristop omogoča celovit vpogled: od razumevanja širšega prostora grape do zasnove posameznih domačij in značilnosti njihove gradnje. Avtorica je območje temeljito prehodila in beležila prostorske povezave, materiale in vsakdanje prakse, kar nalogi daje posebno globino in verodostojnost. Revitalizacija grape tu ni razumljena kot zgolj arhitekturni poseg, temveč kot proces, ki povezuje zgodovino, kulturo, naravo in življenje. Naloga pokaže, kako lahko arhitektura z majhnimi, a premišljenimi posegi vzpostavi dialog med preteklostjo in prihodnostjo. Kot avtorica sama zapiše: »Kraji, ki nas skozi bogate ostaline preteklosti
Jaka Kordiš, Matic Lesjak, Črt Štrubelj
Kaj ostane? je spekulativni oblikovalski projekt, ki se odziva na okoljske in čustvene posledice načina, kako dojemamo in upravljamo pokop. Današnje prakse pokopa in kremacije pogosto temeljijo na izčrpavajočih se materialih – kovinah, plastiki, eksotičnem lesu – ki telo ločijo od naravnih ciklov razkroja in obnove. Avtorji projekta se tako sprašujejo: ''Kaj, če bi namesto ustvarjanja odpadkov z obstoječimi praksami, telesu dovolili, da se samo vrne kot material?'' S preoblikovanjem krvi in las – dvojih globoko osebnih in simbolno bogatih snovi – v biorazgradljiv kompozit je ekipa ustvarila žaro, ki telo s premišljenostjo vrne zemlji. Material nastane s postopki dehidracije, koagulacije in stiskanja ter sčasoma razpade. Ni zasnovan za ohranjanje, temveč za dopolnitev telesnega vračanja. Projekt Kaj ostane?, ki temelji na materialnih eksperimentih in spekulativnem oblikovanju, predlaga premišljeno spremembo: način žalovanja s ponižnostjo, oblikovanja s skrbjo in ponovnega razmisleka o tem, kaj puščamo za seboj, ko življenje mine. Projekt WHAT REMAINS? Prvič predstavljen na Biodesign Challenge v New Yorku, junij 2025 Žara. Ne vsebuje ničesar, a vendar vsebuje vse: strukturo, snov, prisotnost. Za razliko od tradicionalnih žar – ki so pogosto izdelane iz keramike, eksotičnega lesa ali industrijskih kovin – ta material ne zahteva rudarjenja, žganja ali sintetičnih veziv. Je oseben in biorazgradljiv. Popolnoma odpravlja potrebo po industrijsko izdelanih posodah. Perspektivni 2025 - industrijsko oblikovanje Predlagateljica prof. mag. Barbara Prinčič, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje Mentorji prof. mag. Barbara Prinčič, izr. prof.
SLOVENSKE NAGRADE ZA OBLIKOVANJE 2025
Slovenske nagrade za oblikovanje 2025 Oblikovanje leta Interier leta Perspektivni
Matic Čič in Vid Lebič
Matic Čič in Vid Lebič sta alumna multidisciplinarnega podiplomskega študija industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Med študijem sta osvojila širok nabor razvojno-teoretičnih in načrtovalskih znanj ter jih skozi razdelano metodologijo povezala z lastnimi oblikovalskimi sposobnostmi in inovativnim razmišljanjem. Za magistrsko nalogo sta se lotila izjemno aktualnega izziva: kako razširiti ponudbo smučišč v času, ko jih vse bolj ogroža pomanjkanje snega zaradi podnebnih sprememb. Z analizo turističnih praks sta ugotovila, da uspešne destinacije svojo ponudbo krepijo zunaj zimske sezone in s tem ustvarjajo trajnosten obisk skozi vse leto. To spoznanje je postalo temeljna smernica pri nadaljnjem razvoju njune rešitve. Njuna zasnova ponuja smučiščem možnost diferenciacije od konkurence, privablja goste tudi izven smučarske sezone in omogoča učinkovitejšo rabo obstoječe infrastrukture. Projekt prispeva k trajnostni, butično usmerjeni ponudbi in odgovarja na ključno vprašanje sodobnega turizma: kako povečati dodano vrednost destinacije, ne da bi obremenjevali naravno okolje in lokalno skupnost. Rezultat raziskave in oblikovalskega procesa je inovativni produkt s pripadajočo storitvijo: vozilo, zasnovano na principu sankanja brez snega. Njegov edinstveni krmilni sistem temelji na mehanizmu nihala, kar uporabniku zagotavlja avtentično adrenalinsko izkušnjo v naravnem okolju. V povezavi s celovito podporno storitvijo ponuja novo vozilo povsem svež način preživljanja prostega časa, ki združuje zabavo, šport in trajnostni pristop. V procesu sta Matic in Vid izvedla temeljito metodološko raziskavo, vključila ključne deležnike s področja turizma ter s testiranji različnih prototipov nadgradila kakovost projekta. S tem sta povezala produkt in storitev v celovito rešitev, ki ima izjemen potencial za implementacijo.
Maša Kralj in Jaka Kordiš
Leto 2025 je Muzej za arhitekturo in oblikovanje posvetil arhitektu Marjanu Šorliju (1915–1975), ki mu konec septembra odpira razstavo. V tem kontekstu je bila pri predmetu Interier razpisana študijska naloga oblikovanja interierja ravno v prostoru, kjer so po načrtih arh. Šorlija leta 1963 odprli moderno samopostrežno restavracijo Emona. Nominirana projekta urbanega prostora se nahajata v stiku med Slovensko in Cankarjevo cesto. Na tej lokaciji danes “gostuje” hitra moda podjetja Zara. Študenta prvega letnika podiplomskega študija Univerze v Ljubljani, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Oddelka industrijskega oblikovanja, Maša Kralj in Jaka Kordiš sta oblikovala vsak svojo vizijo javnega prostora, ki ne nujno prinaša finančni dobiček, a kaže jasne smeri v razvoju mesta, za uspešno de-gentrifikacijo centra Ljubljane. Sprva so študentje preko načrtov in predvsem fotografij analizirali in rekonstruirali dva arhitektova interierja. Prvega, Mestno kavarno in slaščičarno v Kranju (1953), in drugega, omenjeno samopostrežno restavracijo Emona. Odkrivanje arhitektove programske in funkcionalne zasnove, unikatne opreme prostora, ki se sestoji iz svetlobnih teles, stopnic, pregradnih teles pa vse do miz in stolov, je v študentih porajalo nešteto asociacij, preko katerih so nastajali njihovi “kosi” in prostori. Nominirana projekta sta oba presežka tako v smislu programske kot tudi likovne vrednosti. Maša je na postulatih trajnostnega oblikovanja zasnovala ambiciozen javni prostor skupnosti in ustvarjanja, kjer “namesto dobička v ospredje stopi deljenje izkušenj in znanja”. Jaka se je usmeril v prostor reševanja problematike večno preganjanih “adrenalincev”, ki so jih iz središča deportirali na obrobje mesta in jih zapakirali v BTC-jevsko embalažo skladiščnih hal. Vzporedno ob oblikovanju/projektiranju