Perspektivni: Jernej Kapus

Jernej Kapus si je za temo svoje magistrske naloge izbral področje zdravstva, ki je z zornega kota oblikovalske stroke zelo aktualno. Izhodišče za njegovo raziskovalno delo je bilo iskanje rešitev za osebe z motnjami avtističnega spektra (MAS). Značilnost Jernejevega poglobljenega dela je inovativno vključevanje naprednih digitalnih tehnoloških rešitev in umetne inteligence na omenjenem področju.

Magistrska naloga je rezultat študijskega projekta »Hiša je (pameten) stroj za bivanje – Inteligentne naprave, ki spreminjajo dom in družbo«, ki je potekal na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na smeri za industrijsko oblikovanje, v letih 2017 in 2018.

Rezultat Jernejevega oblikovalskega procesa je nosljiv inteligentni pripomoček za osebe z motnjami avtističnega spektra, uporaben pri izzivih, povezanih z aleksitimijo in tesnobo. Koncept vsebuje pametna očala, ki s pomočjo kamere in umetne inteligence prepoznavajo čustva oseb, s katerimi je uporabnik v interakciji. Sočasno mu sporočajo informacije prek aplikacije za pametno uro, s pomočjo vizualne in taktilne podpore. Za lajšanje tesnobe je vključen tudi podporni sistem, ki spremlja variabilnost uporabnikovega srčnega utripa in ga vodi pri izvajanju dihalnih vaj. Rezultat projekta sta koncept pametnih očal in prototip uporabniškega vmesnika aplikacije za pametno uro.

Jernej je v svoje projektno delo vključil večje število strokovnjakov s ključnih področij, kar dokazuje njegov multidisciplinarni pristop in preizkušanje rešitev v kritični javnosti. Hkrati to sodelovanje kompleksnemu oblikovalskemu projektu daje kredibilnost.

Magistrsko delo je tako nastalo v tesnem sodelovanju z društvom ASPI (Društvo za pomoč odraslim osebam z motnjami avtističnega spektra – Aspergerjev sindrom), ki je s svojimi člani in strokovnimi sodelavci Nevenko Nakrst, Tino Janežič in Tejo Oblak aktivno sodelovalo pri etnografski raziskavi in participatornem oblikovalskem procesu. Med drugim je avtor sodeloval še z Majo Škrubej Novak iz Svetovalnice za avtizem, doc. dr. Gregorjem Geršakom in doc. dr. Janezom Peršem s Fakultete za elektrotehniko (UL), Adelo Vlašič Tovornik z OŠ Glazija, Janezom Mesaričem iz Studia Mashoni, Rokom Irtom iz Comlanda ter psihologinjo Mašo Košorok. Mentorici naloge sta bili doc. dr. Barbara Predan in doc. Lidija Pritržnik.

Raziskovalno delo je avtor uspešno predstavil v znanstvenem članku, objavljenem v zborniku mednarodne konference SIDeR’19 (Student Interaction Design Research Conference), ki je leta 2019 potekala na Muthesius Kunsthochschule v Kielu v Nemčiji.