HRVAŠKA
AFTR Bistro
Lokal v središču Ljubljane s prepoznavno prostorsko, kulinarično in družabno identiteto so novi lastniki želeli s čim manj sredstvi in spremembami obstoječega stanja (brez gradbenih posegov, z ohranitvijo tlorisa, po možnosti tudi pohištva ...) preoblikovati v sodoben gostinski prostor. Arhitekti so se na specifičen izziv odzvali tako, da so vsakega od treh sklopov restavracije odeli v monokromno ureditev z izbrano barvo. Enakovredno so obravnavali tako zgodovinske dele interierja (posebno vhodno kljuko, kamnit tlak, okenske okvirje ...) kot tudi inštalacijske elemente prostora (zračnike, cevi ...). S premišljeno osvetlitvijo so ustvarili tri ambiente, ki na različen način delujejo podnevi oz. ponoči. in s tem v zgodovinskem kontekstu vzpostavijo igriv družabni prostor. Interier leta 2024 - javni Avtorji plusminus30 Lokacija Ljubljana Foto Miran Kambič
Aleksandra Lazić
Aleksandra Lazić je diplomantka smeri Moda in tekstilije Fakultete za dizajn v Ljubljani. Zavestno in na sodoben način vpeljuje trajnostna načela v oblikovanje svojih kolekcij s ciljem zmanjševanja negativnih posledic tekstilne in modne industrije na človeka in okolje. Že v 3. letniku študija je pod mentorstvom izr. prof. Matee Benedetti izdelala trajnostno kolekcijo oblačil s poudarkom na ponovni uporabi in preoblikovanju odvečnih oblačil v nove oblikovalske rešitve. S kolekcijo »Niti neona«, v kateri je preoblikovala odpadna jeans oblačila in jih oplemenitila z neonskimi nitmi, je bila na modni reviji Fakultete za dizajn v sklopu Ljubljanskega tedna mode (LJFW 2023) nagrajena s strani strokovne žirije. Prejela je nagradi za najboljšo kolekcijo, in sicer nagrado LJFW WOW in Goodlife Magazin. Na oblikovalskem izzivu programa Ekošole je leta 2022 prejela priznanje za oblikovanje trajnostne rešitve Unikatno oblačilo iz odsluženih moških oblek. Oblačilo, ki ga je izdelala pod mentorstvom izr. prof. Matee Benedetti je bilo predstavljeno na Ljubljanskem tednu mode (LJFW 2022), kjer je prejela priznanje strokovne žirije za najkreativnejšo rešitev projekta »Upcycled men's suits«. Na Fakulteti za dizajn je v letu 2023 prejela Rozmanovo pohvalo za najboljšo študentko letnika. V letu 2024 je pod mentorstvom izr. prof. Metoda Črešnarja, MA CSM, z odliko zaključila diplomsko nalogo, v kateri se je poglobljeno ukvarjala s trajnostjo in izdelala inovativno modularno in večfunkcionalno kolekcijo ženskih oblačil iz odpadne srajčevine in zavrženih oblačil. Z odgovornim in kreativnim pristopom do oblikovanja, izjemnimi študijskimi rezultati in nagrajenimi deli dokazuje, da je perspektivna mlada oblikovalka, ki veliko obeta.
Lara Raztresen, Tjaša Černivec in Manca Turšič
Lara Raztresen, Tjaša Černicev in Manca Turšič so skozi celoten študijski proces izkazovale močan oblikovalski pristop, unikatno inovativnost ter željo po razikovanju. V 3. letniku izrednega študija so v zimskem semestru izdelale idejno zasnovo notranje opreme interierja za vrtec, v letnem semestru pa idejno zasnovo prenove interierja domžalske knjižnice. Oba projekta izkazujeta svojevrsten pristop do oblikovanja, kompleksnost obdelave tehnične, grafične in predstavitvene risbe, za kar se njihovo delo lahko uvršča med visokokakovostne študijske projekte. Perspektivni 2024 - interier Predlagatelj / mentor doc. Benjamin Hafner, u.d.i.a.; Fakulteta za dizajn
Gaja Golob
Idejna zasnova Kreativnega vozlišča Nove Fužine v okviru vizije Ljubljane kot policentričnega mesta V svoji magistrski nalogi se Gaja Golob ukvarja z aktualnimi urbanimi problemi Ljubljane. Preobremenjenost historičnega centra, centralizacija urbanega prizorišča, selitev dejavnosti na obrobje, neučinkovitost javnega prometa in razpršena urbana struktura so podlaga za predlog (re)urbanizacije Ljubljane po principu policentričnega mesta. Kot temelj za vzpostavitev omenjenega avtorica predlaga model prenove javnega prometa, ki vključuje preplet železniškega, tramvajskega in avtobusnega omrežja. Degradirane površine v bližini mreže javnega prometa prepoznava kot potencial za prerazporeditev dejavnosti in umeščanje mešanega programa in s tem predstavi možnost zgoščevanja Ljubljane znotraj njenih meja. V projektnem delu se avtorica osredotoči na enega od novonastalih vozlišč. V Novih Fužinah tako s premišljenim izborom novega programa nadgradi obstoječe kvalitete širšega območja in dopolnjuje zaznane primanjkljaje. Novonastali center soseske stremi k četrtni samozadostnosti, saj zagotavlja nova delovna mesta, vnaša kulturne vsebine, tržnico in razne skupnostne prostore. Avtoričin oblikovni pristop k urbanistični in arhitekturni zasnovi odraža njen občutek za prepoznavo in nadgradnjo identitete kraja. Slednje kot tudi kompleksen, analitično-strateški pristop k nalogi zagotovo odražajo kvalitete Perspektivnih. Perspektivni 2024 - arhitektura Predlagateljici doc. Vlatka Ljubanović, univ. dipl. inž. arh., in asist. Mina Hiršman, mag. inž. arh., Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani Mentor: prof. Mihael Dešman; somentorica: doc. Vlatka Ljubanović, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani
Gal Grobovšek, Iza Oblak, Rudolf Zver, Dora Čičin-Šain, Anže Ceglar, Edo Rapaić, Ana Maria Milić, Bruno Žgajner Šarm, Nikola Toplek, Nikolaj Srdić Kranjc in Marija Stančić
Nominirani avtorji za naziv Perspektivni INTERIER 2024 so udeleženci štirih skupin mednarodne poletne šole (p. š.) Novi evropski Bauhaus in nove tehnologije (18. 8. – 23. 8. 2024), ki sta jo organizirali Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, smer Industrijsko oblikovanje, Univerze v Ljubljani in Studij dizajna Fakultete za arhitekturo Sveučilišta u Zagrebu. Poletna šola se je odvijala v istrskem mestecu Motovun. Mešane skupine študentov in mentorjev industrijskega oblikovanja ter arhitekture so pretežno sestavljali magistrski študentje z obeh univerz. Tim mentorjev so v vlogi gostujočih kritikov dopolnjevali arhitekti/interieristi. Skozi celotno p. š. je bila udeležencem podana podpora strokovnjaka s področja umetne inteligence. Uporaba slednje je bila obvezno programsko izhodišče, prav tako pa tudi obravnava lokacije, ki je definirala prostor interierja z vsem stavbnim tkivom, ki se nahaja znotraj motovunskega mestnega obzidja. Tako so nastajale subtilne prostorske intervencije, ki se kontekstualno navezujejo na zgodovinsko plastenje mesta in aktualne izzive, ki jih prinašata nov način bivanja ter predvsem industrija gostoljubja. Ena od nominiranih nalog obravnava in prostorsko izpostavi “živo vodo”, ki nevidno sledi ulicam in trgom ter danes nase opozarja predvsem z zvokom, spet druga naloga se “spopade” z zasebnostjo prebivalstva, ki se izmuzljivo prepleta skozi stavbni fond mesta, tretja obuja in na nov način predstavlja javni prostor za tradicionalen ritual sežiga preteklega leta, medtem ko četrta nominirana naloga izpostavi minljive intimne ambiente, katerih gradnik je jutranja megla, tako značilna spremljevalka Motovuna. Perspektivni 2024 - interier Predlagatelj izr.prof. Primož Jeza, u. d. i. a., arhitekt,
Vuvu: Črt Štrubelj in Luka Bernik
Vuvu je oblikovalski projekt, ki je nastal kot odgovor na odprt poziv Centra za kretivnost Povezovanje sodobnega oblikovanja, rokodelstva in obrti. Zasnovala sta ga industrijska oblikovalca Črt Štrubelj in Luka Bernik tekom zadnjega letnika diplomskega študija industrijskega oblikovanja na ALUO kot izdelek, namenjen spodbujanju racionalne rabe vode pri skrbi za domače rastline. Slednji tudi predstavlja izdelek, ki krepi vez med skrbnikom in njegovimi rastlinami, ter je nastal kot odgovor na izumirajočo lončarsko obrt v Sloveniji in na znanje, ki se s tem izgublja. Vuvu je keramična vlažilka prsti, ki temelji na vernakularnem znanju irigacije poljščin preko pasivne irigacije skozi porozne glinene posode, zakopane v zemljo (tj. olla irigacija). Cilj Vuvuja je bil oblikovati način zalivanja za notranje rastline, ki je estetsko skladen z zelenim okoljem rastlin, likovno prepoznaven, praktičen in hkrati s pozitivnim vplivom na okolje. Preko opazovanja mesojedih rastlin vrčnic, ki z encimi, skritimi v »vrčku«, privabljajo žuželke in jih potem ujamejo pod pokrov, jih prebavijo in hranilne snovi preko osmoze razdelijo po rastlini. Podobno Vuvu zbira deževnico (ali vodo iz pipe), jo ujame pod pokrov, prefiltrira in s pomočjo osmoze porazdeli po prsti do korenin. Rastline so tako vedno optimalno zalite, prst pa nikoli ni prevlažna, kar preprečuje razvoj bolezni. Ob enem pa ta princip precej poenostavi komunikacijo z rastlino in skrb zanjo. Preko Vuvuja (ko se ta sprazni) rastlina enostavno nakaže potrebo po dodatnem zalivanju, obenem pa Vuvu tako skrbi za reden stik z rastlino. Ker pri konvencionalnem zalivanju večina vode izpari ali pa odteče, Vuvu privarčuje
Mode
Modularni pristop k običajno okorno rešenim izdelkom je tokrat doživel svoj presežek v liniji izdelkov, namenjenih Citroenovemu vozilu. Pet estetsko dovršenih in funkcionalnih modulov, vključno z zložljivo posteljo, se združuje v izdelek, namenjen bivanju in potovanju s Citroen SpaceTurerjem. Moduli se razlikujejo po funkcionalnosti in vključujejo priročno kuhinjo, hladilnik, shranjevalne enote ter WC. Problem teže je elegantno rešen z uporabo tekstilnih pokrivnih površin in zapiranjem z zadrgami. Moduli se enostavno zlagajo in prilagajajo potrebam potnikov, kar omogoča fleksibilno uporabo prostora. Ta izdelek z modularnim pristopom in prefinjeno estetiko postavlja nov standard na področju vozil za potovanja. Oblikovanje leta 2024 Oblikovanje Andraž Šapec, Tino Duralija, Jon Schwarzmann, Matjaž Poredoš; SITO, Adria Mobil interni oblikovalski oddelek Proizvajalec Adria Mobil
MODUL EDGE
Čas je za nekaj novega. Prestižna linija MODUL EDGE nudi posebno čutno in vizualno izkušnjo kot nikoli doslej. EDGE je najnovejša, skrbno oblikovana linija družine MODUL in predstavlja vrhunec ponudbe TEM. Pri vodilnem slovenskem proizvajalcu stikal in vtičnic so ga zasnovali in ustvarili na podlagi pol stoletja dolgih izkušenj, bogatega znanja o materialih in napredne proizvodne tehnologije. Rezultat so posebna preklopna pin stikala, ki po svoji obliki spominjajo na zatič, liniji MODUL EDGE pa dajejo izrazito drznost. Odsevajo podobe preteklosti in ustvarjajo pridih sodobnosti. Posebna pin stikala v različnih barvah Pin stikala v 4 različnih barvah tvorijo inovativno in edinstveno izkušnjo. Sozvočje pinov v štirih barvnih esencah s kovinskimi in steklenimi okvirji EDGE ustvarja edinstven prefinjen videz. Prestižni materiali dekorativnih okvirjev. Po zaslugi impresivne obdelave aluminij zasije v novi luči – kovinskih dekorativnih okvirjih EDGE. V treh barvnih izkušnjah, vrednih pozornosti: srebrni, zlati, antracitu. Čistost stekla dovoli svetlobi, da se poigra in manifestira v novih steklenih dekorativnih okvirjih EDGE. Kontrastni barvi, črna in bela, zadovoljita še tako prefinjen okus. Z EDGE se boste lahko prilagodili tako sodobnemu minimalističnemu dizajnu kot bogatemu retro stilu, izpolnil pa bo tudi najzahtevnejša pričakovanja novogradenj in prenov. Nova linija EDGE del družine MODUL. Nova prestižna linija EDGE omogoča uporabo tako s pini kot z obstoječimi klasičnimi stikali in vtičnicami MODUL. Družino MODUL odlikuje enostavna vgradnja, saj za vse 4 oblikovne linije Line, Soft, Pure in EDGE uporabljamo isto univerzalno platformo - iste nosilne okvirje in funkcijske elemente tako za pravokotne kot okrogle doze. Svoja stikala
Kje / kdaj / kako delam?
19. oktober 18.00 Ogledaljarna Vidovdanska 2 Ljubljana Kje / kdaj / kako delam? Načrtovanje delovnih prostorov sledi spremembam v razumevanju delovnega procesa, tehnološkim prelomom in družbenim običajem. Delovni prostori se tako stalno spreminjajo, na kratko lahko to pot opišemo kot prehod od tradicionalnih, hierarhičnih struktur proti bolj odprtim prostorom , ki morda bolj spodbujajo kreativnost, dobro počutje zaposlenih, ... Veliko spremembo v razumevanju tega, kar delo sploh je, je pomenil covid in "odkritje" dela zunaj tradicionalnih pisarn. V postkovidnem času, se razmere kar ne vračajo na stare tirnice. Med večje in vztrajnejše spremembe so se zgodile v razumevanju delovnega prostora (in časa). Nekdanje oblike pisarn, delovnih prostorov se opuščajo v prid hibridnih pisarn. Število delovnih ur, se v Sloveniji vztrajno zmanjšuje. Kaj to pomeni za pisarniške prostore? Kaj pomeni izraz hibridni dom? Kako se je oblikovanje delovnih prostorov spremenilo v zadnjih letih? Na kakšen način se delovni prostori prilagajajo spremembam? Kuratorka in moderatorka: Kristina Dešman Razpravljavci Alenka Kragelj Eržen, Kragelj arhitekti Alenka je leta 1998 diplomirala na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani kot druga v letniku in takorekoč naslednji dan ustanovila svoje arhitekturno podjetje. Že po prvih projektih je ugotovila, da je tradicionalni proces načrtovanja in izvedbe gradbenih projektov pogosto neoptimalen in neučinkovit. Skozi študij primerov dobre prakse in lastnih izkušenj je v naslednjih letih razvila lastno metodologijo projektnega vodenja za izvedbo velikih in
Graditi višje, večje, … – z lesom
19. oktober 16.00 Ogledaljarna Vidovdanska 2 Ljubljana Graditi višje, večje, ... - z lesom Les se je v Sloveniji v zadnjem desetletju uveljavil kot gradbeni material, ki omogoča hitrejšo, tišjo pa tudi bolj zdravo gradnjo. Les je tudi gradbeni material z mnogo manjšim ogljičnim odtisom od recimo betonskih ali kovinskih konstrukcij. Vendar pa ostaja v veliki meri omejen na individualno, stanovanjsko gradnjo. Gradnja z lesom je področje, ki se stalno razvija, je področje številnih inovacij. Gradnja z lesom po eni strani zahteva posebno znanje in je zato morda nekoliko zahtevnejša tako za načrtovalca kot za investitorja, zato je dobrodošlo dobro podporno okolje tako na lokalni kot na državni ravni. Kdo so glavni deležniki pri promociji gradnje z lesom? Kako spodbujati gradnjo večjih - javnih - objektov v lesu? Ali je mogoče preiti na model, pri katerem bi se vse javne investicije gradile iz lesa? Kakšna je pri tem vloga lokalnih skupnosti? Kaj se da narediti na državni ravni? Kakšna konkretna orodja potrebujejo lokalne skupnosti za promocijo lesene gradnje? Na katerih nivojih morajo pritekati spodbude? Ali obstajajo nacionalno določeni ciji gradnje z lesom? Kakšni bi morali biti? Kako podobna vprašanja rešujejo v drugih državah? Katere države so nam lahko za zgled? Kakšna je pri uporabi lesa vloga arhitektov? Kaj pa odločevalcev? kako slediti inovacijam? Kuratorka in moderatorka: Kristina Dešman Razpravljavci Janez Koželj, 3biro Arhitekt
Oblikovanje leta: RE ◦ water
Postrežna steklenica za vodo suvereno stopi ob bok ostalemu namiznemu priboru. RE ◦ water je namenko oblikovana steklenica, ki si prizadeva povečati ozaveščenost o pomembnosti čiste pitne vode v fine dinning restavracijah, hkrati pa odpravlja uporabo enkratnih plastičnih izdelkov in poudarja ponovno uporabo stekla. Zadržana estetika in dno, ki odseva svetlobo ter s tem poudarja čistost vode, so poleg reciklabilnega stekla glavni superlativi, ki jih s seboj nosi vodi namenjena postrežna steklenica. Oblikovanje leta Oblikovanje Gašper Puhan; JRE-Slovenija, Tanja Mudrinič; Design Studio Hrastnik1860 Proizvajalec Hrastnik1860