Hiše 50
Revija Hiše odpira novo poglavje. Po bogati zgodovini od leta 1999 dalje se odpira v prihodnost. S 25. letom revija prehaja na nov ritem izhajanja in povečuje svojo spletno prisotnost. Ob spremembi načina delovanja, pa je tudi čas, da pregledamo, kaj smo v 25 letih dosegli, objavili, zaznali in sprožili. Čas je, da pretresemo, kje smo danes in premislimo, kaj nas čaka v naslednjih 25 letih. Jubilejna revija je tako sinteza 50 let slovenske arhitekture – 25 preteklih in 25 prihodnjih Ob obletnici iščemo mejnike, ki so zaznamovali zadnjih 25 let slovenskega prostora. Od ključnih sprememb v razumevanju javnega urbanega prostora, ki smo jih doživeli, do potrebe po premisleku podeželja in predmestij, katerih obravnava nas čaka v naslednjih 25 letih. Pri razmisleku o javnem prostoru so včasih v pomoč tudi začasne intervencije.
V zadnjih 25 letih se je zelo spremenilo razumevanje prenove dediščine, kjer imamo kar nekaj kakovostnih primerov, v prihodnosti pa nas čaka nujen pretres, kako obnavljati tradicijo slovenskega modernizma, in kako oživljati nekdanje industrijske komplekse.
Turizem je postal za Slovenijo bistvena gospodarska panoga, razcvet pa mu je med drugim omogočilo tudi kreativno delovanje slovenske arhitekture pri turističnih kapacitetah, v prihodnosti pa bo treba razmišljati o bolj butičnem turizmu z višjo dodano vrednostjo. Morda najpomembnejše, skorajda, ikonične arhitekture se dotikajo duhovnosti in, presenetljivo, športa.
Dotaknili se bomo tudi bivanja, predvsem skozi prenovo obstoječega stavbnega fonda in stanovanj, kjer bomo posebej izpostavili pomen majhnih prostorov in skromnejših kvadratur. S stanovanjsko politiko, ki je trenutno v vznikanju, bo velika tema gradnje zagotovo spet postala kolektivna gradnja. Les se je uveljavil kot gradbeni material, morda predvsem pri individualnih hišah, čaka pa nas premislek, kako res graditi ekološko.
Obravnavali bomo tudi prostorske vidike ohranjanja naravnega prostora s posebnim poudarkom na obvodnih površinah, teme, ki se bo bolj razvijala še v prihodnosti.
Šole, fakultete in vrtci so praktično v vsaki državi paradni konj arhitekture in v Sloveniji ni nič drugače. Gradijo se prek javnih natečajev, kar omogoča stalno kreativno prevpraševanje obstoječih prostorskih konceptov izobraževanja in vzgoje. Temu lahko v Sloveniji vsaj deloma priključimo tudi arhitekturo knjižnic, ki je v nekaterih primerih zelo močna. NUK II pa se mora vsaj zaenkrat še pridružiti sicer številnim mejnikom, ki jih nimamo.
Slovenskim arhitektom je v četrt stoletja uspel preboj v tujino, tako s projekti kot z delom v tujih birojih. Kljub temu pa predvidevamo, da bo naslednjih 25 letih prevladovala lokalizacija – vse večje zavedanje pomena lokalnega okolja, znanja in materialov.
Zadnjih 25 let je zaznamovala tudi prava eksplozija različnih dogodkov, ki se ukvarjajo s promocijo arhitekture v javnosti, kar lahko pripišemo vse večjemu zavedanju arhitektov o pomenu komuniciranja svoje stroke in dviganju splošne prostorske zavesti.
Pregledne članke, intervjuje, fotozgodbe in kolumne bodo dopolnile kakovostne in živahne ilustracije tem, zbrali pa bomo tudi mnenja in razmisleke 50 najvidnejših slovenskih arhitektov, o tem, kateri mejniki so zaznamovali četrt stoletja slovenske arhitekture in s katerimi temami se bo arhitektura ukvarjala v prihodnosti.
Pol stoletja arhitekture – 25 mejnikov, 50 arhitektov, 100 odgovorov.
Urednici: Kristina Dešman, Ana Medved