HIŠE 112

INTIMNOST

Ko sedem na letalski sedež, ki bo moj »dom« naslednjih nekaj ur, najprej uredim svoj prostor: strateške točke podložim z blazinami, pod noge podstavim potovalko, prilagodim jakost pihanja zraka,uravnam razsvetljavo in izvlečem knjigo. Anonimni, sorazmerno neudobni mali prostor letalskega sedeža skušam narediti kar se da domač, intimen (koliko imam pri tem uspeha, je drugo vprašanje).

Ljudje smo zveri intimnosti: potrebujemo prostore, v katerih se počutimo domačno in si v njih dovolimo ranljivost in iskrenost – skratka, intimne prostore. Občutek intimnosti v prostor vne- semo sami, je povsem subjektiven. Gotovo pa gre lažje v prostorih, ki s svojo zasnovo in obliko- vanjem intimnost spodbujajo: z osvetlitvijo, izborom materialov, proporci prostora in barvami. Občutenje intimnosti je odvisno tudi od tega, koliko časa bo prostor moj in kako od blizu ga občutim. Zgornji primer letalskega sedeža je seveda absurden, tam ne oblikovanje ne čas ne delujeta v prid intimnosti …

Običajno je dom prostor, kjer intimnost občutimo najmočneje, tam tudi preživimo največ časa. Domove napolnimo s predmeti, ki so nam ljubi, jih skrbno in z ljubeznijo opremljamo s tekstilijami, izbranimi materiali in oblikami, dodajamo luči, predelne stene, slike, rastline … Vse zato, da bi se doma počutili DOMA. Vprašanje pa je, kako intimnost zagotoviti v večstanovanjskih novogradnjah, ki niso zasnovane z namenom ustvariti kar najboljši prostor, ampak so ukrojene za potrebe investi- torja, z največjo možno mero gostote, najcenejšimi materiali ter načrtovanjem in izvedbo po naj- nižji ceni. Kako preživeti svoje najbolj žlahtne trenutke v stanovanjskem (vila)bloku po najnižji ceni?

Delovni prostori, pisarne, so drugi prostor, v katerem vsakodnevno preživimo kar lepo število ur. Seveda se na delovnem mestu ne moremo in ne smemo počutiti in vesti »kot doma«, vseeno pa je nujno, da se tam dobro počutimo. Nisem prepričana, da »prostorski teror« nad zaposlenimi iz njih lahko izvabi njihove najboljše ideje in jih motivira za kar najbolj zavzeto opravljanje dela. Predvide- vam, da delavci bolje delajo v ugodnih prostorih, ki spodbujajo določeno mero občutja intimnosti.

V prostorih, skozi katere prehajamo le bežno, začasno, pa je intimnost zelo težko vzpostaviti, pa čeprav jo pogosto potrebujemo tudi takrat. V mislih imam seveda javne interierje, v katerih se lju- dje znajdemo v bolj ranljivih situacijah, ambulante, urgence, bolnišnice, domove za starejše, torej predvsem zdravstvene objekte. Zasnova prostorov, ki naj vzbujajo občutek intimnosti, zahteva od projektanta in investitorja empatijo, občutek za sočloveka in vživljanje v dano situacijo. Le tako se lahko oblikujejo umirjeni prostori, v katerih uporabniki začutijo vsaj malo domačnosti. Tu pa imamo, vsaj v Sloveniji, še veliko dela!

Kristina Dešman, glavna urednica revije Hiše

NAKUP IZVODA SLO
NAKUP IZVODA TUJINA
NAROČNINA