HIŠE 114

SPOZNAJMO SE

Kako dobro se poznate? Se znate opisati v treh besedah? Kako dobro se poznamo kot narod? Se lahko označimo v treh besedah? Kako dobro poznamo našo arhitekturo? Bi jo lahko opisali v treh besedah?

O identiteti je govor.
Identiteta posameznika pove, kdo smo, v čem smo edinstveni in drugačni od ostalih. Gre za skupek naših fizičnih, psiholoških in osebnih značilnosti, torej naših spominov, izkušenj, odnosov z drugimi, pripadnosti, vrednot, pričakovanj, občutij …, ki se povežejo v eno (kolikor toliko) koherentno osebo. Za skupine ljudi je podobno: identiteta je skupek skupnih spominov, izkušenj, odnosov, vrednot, pri- čakovanj, občutij …, ki jih poveže v skupno pripadnost. Identiteta osebam ali skupinam zagotavlja istovetnost skozi čas, zagotavlja, da smo danes ista oseba kot včeraj, da bomo čez nekaj let isti narod, kot smo bili pred desetletjem, čeprav se vmes spreminjamo. Identiteta torej ni stalna lastnost, am- pak je dinamična in se vzpostavlja sproti in znova in znova.

Kako pa je z identiteto v arhitekturi? Pojem identitete v arhitekturi je v zadnjih letih nekoliko iz mode, mislim, da s(m)o se o njem spraševali tam nekje v osemdesetih … Morda pa je zdaj čas, da ga znova premislimo?

V arhitekturi se večinoma govori o ohranjanju identitete. Tu gre za prilagajanje lokalnemu kontekstu, tako tipološkemu kot geografskemu, klimatskemu in družbenemu. Upoštevanje domačih tradicij gradnje, vizur, dominant, lokalnega urbanizma in merila ustvari arhitekturo kontinuitete. »Ohranja- nje« identitete pa v resnici pomeni skrbno kuriranje tega, kar se z novo arhitekturo upošteva, in opuščanje tega, kar naj se zanemari.
Zato je pojem identitete v resnici odprt v prihodnost, in ne zazrt v preteklost. Tudi v arhitekturi identiteta ni statičen pojem, ne gre za eno zgradbo, ki bi jo ponazarjala, ampak gre za nedovršen, vedno znova vznikajoč pojem. Omenimo glavnega mojstra ustvarjanja identitete slovenske arhi- tekture, Jožeta Plečnika, ki si je to delo zastavil kot eno svojih poslanstev. O slovenski arhitekturi je razmišljal kot o arhitekturi, razpeti med mehkobo slovanske duše in Mediteranom. »Svojo« Ljublja- no si je zamislil kot mediteransko mesto z balkanskimi vplivi, jo tako oblikoval in pravzaprav s tem tudi ustvaril. Danes je Ljubljana mediteransko mesto s trgi, povezavo z vodo, številnimi mostovi in živahnim zunanjim urbanim utripom. Toda Plečnik je identiteto ustvarjal, kreiral, ni je le »ohranjal«: njegovo razumevanje identitete je bilo usmerjeno v bodočnost.

Za ustvarjanje identitete, trenutne in bodoče, se moramo poznati. Jasne nam morajo biti naše želje, vizije, potrebe, zdaj in čez 2, 5, 20 ali 120 let. Kar pa pojem arhitekturne identitete prestavi v sfero političnega, ki prav toliko kot arhitekte zadeva odločevalce in naročnike arhitekture. Arhitektura identitete je zato najbolj vizionarska arhitektura – je tista, ki nas bo definirala v prihodnosti.

Kristina Dešman, glavna urednica revije Hiše

NAKUP IZVODA SLO
NAKUP IZVODA TUJINA
NAROČNINA