15.-16. maj, 2023
L56, Litostrojska 56
Ljubljana

Za letošnjo konferenco vabimo zanimive osebnosti s področja arhitekture in njenih robnih področij, da predstavijo svoje avtentične iskanja tako na strokovni kot osebni ravni. Poslušali bomo njihova pričevanja o izjemnih arhitekturah, ki morda ne bodo tako zelo del “glavnega” generičnega arhitekturnega toka, temveč bolj osebna, občutljiva do kulture in narave, povezana z avtorjevim poetičnim izrazom ter lastno potjo izven uveljavljenih okvirov (razmišljanje “izven škatle”). Srečali se bomo z avtorji, ki so se zavedajo omejitev neskončne rasti, ki sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, ki imajo globlje razumevanje različnih tradicij in njihovega pomena, vendar se hkrati zavedajo, da živimo v 21. stoletju, ki nas usmerja k iskanju tako avtentičnih kot inovativnih oblik življenja po vsem svetu. V času, ko se srečujemo z težkimi, mnogoplastnimi izzivi, tako globalno kot lokalno (od vojn do podnebnih sprememb, od ekoloških do socialnih in političnih kriz, itd.), tudi v arhitekturi povprečni, konvencionalni pristopi komaj kdaj “pridejo do izraza”. Hkrati ni univerzalnih receptov za ustvarjalne poti in rešitve; te moramo vedno znova iskati na načine, ki so kontekstualni, edinstveni, “lokacijsko-specifični”, participativni, trajnostni, itd. Takšne bodo življenjske zgodbe naših gostov iz različnih držav in različnih generacij: raznolike, pisane, izvirne, modre, navdihujoče in znova in znova popestrene z njihovimi ustvarjalnimi dejanji, njihovimi specifičnimi časi in prostori, njihovimi hišami in vrtovi, njihovimi mesti in vasmi!

Šest naših gostov, s katerimi bomo delili in razpravljali o teh zgodbah, bomo povabili tudi k razmišljanju o letošnjem celotnem tematik in reviji dogodka BigSee, fenomenu “lepega”, na svoj način, iz njihovega zornega kota. Ta tema je “večna” v področju arhitekture, a je tudi privlačna in izzivalna, ker se razvija in spreminja s časom in je zato težko zajeti v rigidne kanone. Vendar pa je resnično zanimivo pri lepoti in estetiki ne toliko njen površinski, modni ali “kozmetični” vidik, ki diktira tudi trende v arhitekturi, temveč globlje, izkustveno spoznanje fenomenologije lepega ali estetskega (bolj v pomenu antične grške besede eisthesis, izkušnje). Ko arhitektura – znotraj svojega celostnega pristopa – nosi tudi umetniške vrednote, ima terapevtski učinek na ljudi, nas navdihuje in zdravi, obenem pa nam nudi varno, toplo zavetje, ki ga iščemo sredi divjega sodobnega sveta. To je, na koncu koncev, tudi to, na kar so nas spomnili tudi (nevro)znanstveniki v zadnjih letih in kar tudi postavlja lepoto globoko v zaznavne, oblikovalne izkušnje človeka. “Venustas” klasične Vitruvijanske triade torej ni izgubljena ali pozabljena, kot bi morda lahko sklepali ob stanju sveta in arhitekture v prejšnjem stoletju, le ponovno jo je treba konceptualizirati, povezati z življenjem in ljudmi ter dostojanstveno uveljaviti skozi občutljivo in odgovorno arhitekturo!

Kurator: Aleksander Ostan