Stefan Lindfors
Notranji opremljevalec, oblikovalec in kipar Stefan Lindfors se je rodil 3. maja 1962 v mestu Mariehamn na Finskem.
Lindfors se je na mednarodni oblikovalski sceni uveljavil s svetilko Scaragoo, ki jo je predstavil na milanskem pohištvenem sejmu leta 1988, izdelalo pa jo je podjetje Ingo Maurer GmbH iz Münchna. Od takrat je Lindfors med drugim oblikoval pohištvo, pogrinjke in pribor, luči, blago, modne izdelke, izdelke za množično proizvodnjo, ploščice, tapete, nakit, ovitke za CD-je, plakate in naslovnice knjig za različna finska in evropska podjetja. Zasnoval je notranjost več trgovin, restavracij in sedežev podjetij. Imel je tudi veliko samostojnih razstav in predstavitev svojega kiparstva in oblikovanja, med drugim v Helsinkih, Köbenhavnu, Londonu, Parizu, Milanu, Frankfurtu, New Yorku, Washingtonu, Los Angelesu in Tokiu. Njegove stalne javne postavitve – instalacije stojijo tudi v New Yorku in Helsinkih.
Leta 1992 je Lindfors prejel najuglednejšo nagrado za kulturne dosežke v Skandinaviji: nagrado Väinö Tanner. Leta 1986 je prejel tudi častno medaljo na milanskem trienalu, leta 1992 nagrado Georg Jensen, leta 1993 nagrado Združenja finskih arhitektov za notranje oblikovanje za najboljšo notranjo opremo, leta 1996 nagrado za dobro oblikovanje chicaškega Athenaeuma, nagrado za “design plus” v Frankfurtu leta 1999 in nagrado za oblikovanje mesta Tokio leta 2001.
Leta 1999 je finski umetniški svet (Arts Council) podelil Lindforsu petletno državno štipendijo za umetnike za njegovo delo na področju oblikovanja in umetnosti. Lindforsov stol Kemper je bil na naslovnici oblikovalskega almanaha International Design Yearbook leta 1996, istega leta pa je avtor ustvaril tudi skulpturo za paviljon Swatch na olimpijskih igrah v Atlanti. Leta 2001 je časopis The New York Times razglasil njegov kip oz. instalacijo na pročelju hotela Gershwin za “novo znamenitost na Manhattanu”.
Leta 1993 se je Lindfors odločil, da bo zasnoval nov program za poučevanje oblikovanja, zato se je pridružil inštitutu Kansas City Art Institute (KCAI) v mestu Kansas v zvezni državi Missouri. Služboval je kot zaslužni profesor za oblikovanje in postal predstojnik oddelka za oblikovanje. Njegov učni načrt so leta 1994 odobrile pristojne ustanove. Ko je leta 1996 inštitut zapustil, je bil vpis v primerjavi s tremi leti prej višji za 34 odstotkov.
Leta 2002 je Lindfors napisal, režiral in produciral svoj prvi film: triminutno predstavitev podjetja za telekomunikacije DNA na Finskem. Kot režiserja ga zdaj zastopa agencija Great Guns iz Londona. Njegov prvi komercialni film z naslovom Imagewear za podjetje Nokia je bil novembra 2003 v londonski filmski reviji The Reel razglašen za “video tedna”, lani pa je njegov glasbeni video “Funeral of Hearts” (skupina HIM) prejel nagrado glasbene revije Kerrang! iz Londona za najboljši video leta 2004.
Stefan Lindfors je oblikovalec, umetnik in režiser, ki tudi veliko predava in je član številnih žirij. Leta 2005 je bil član žirije za “cyber” leve v Cannesu. Leta 2004 se je pridružil svetovni oblikovalski mreži TBWA ter bil v letih 2005 in 2006 zaposlen kot kreativni direktor agencije STREAM v Helsinkih, ki je v lasti TBWA.
Lindfors je član Evropskega kulturnega parlamenta, ki je bil ustanovljen leta 2002
www.lindfors.net
Intervju: Stefan Lindfors
Kako bi se opisali kot oblikovalca?
1: Zanima me vsak projekt, pri katerem lahko predstavim novo rešitev problema. 2: Bistveno je, da se ujamem z naročnikom. 3: Vseeno mi je, ali je naročnik uveljavljen in ugleden ali pa nekdo popolnoma neznan, ki živi bogu za hrbtom. 4: Pred vsakim projektom me zelo skrbi, da se ne bom spomnil nečesa res dobrega. Dokler nimam zelo dobre ideje, ne naredim nič. 5: Nič ne morem doseči, če nisem temu popolnoma strastno predan.
Tema Meseca oblikovanja je strast. Kateri vaš projekt ji najbolj ustreza?
Vsi projekti. Pri vsem, kar delam, se moje umske in fizične aktivnosti osredotočijo na strast. Zaradi denarja, na primer, NIKOLI ne počnem ničesar.
Kaj so prednosti in slabosti čustvenega oblikovanja?
Ne razumem vprašanja. Ničesar ne oddam, če obravnavani projekt ne izraža čustev in/ali ne spodbuja odzivov.
Kakšno je v oblikovanju razmerje med delavnostjo in ustvarjalnostjo?
Ustvarjalno mišljenje pomeni, da ne hodite po istih poteh. Če ste samo delavni, morate biti izjemno inteligentni, da boste lahko ustvarili kaj novega. Vendar delavnost ne pomeni istega kot temeljitost; ta je zelo pomembna, da uravnoteži inovativno in nepredvidljivo mišljenje, da poveže stvari
v celoto in predstavi končno rešitev.
Torej: da najdete nov pogled na stvari, morate leteti in hoditi po vodi. Potem morate biti temeljiti, da boste svojo idejo lahko uresničili. Skrivnost je v tem, da mora končni izdelek še vedno vsebovati krhkost in dušo koncepta.
Kako čustva vplivajo na kreativno delo?
Vse moje “delo” je kreativno, pa naj gre za pripravljanje hrane, oblikovanje stola, kiparjenje, seks, pisanje scenarija ali režiranje. Vedno je v ospredju strast in ljubezen do ustvarjanja, do tega, da priženeš možgane do skrajnih zmogljivosti, in ne nazadnje tudi do tega, da presenetiš sebe in druge. V vseh delih, ki sem jih naštel, je prisotna strast, kar pomeni, da so čustva bistveno vplivala nanje. Pomembno je, da lahko te “umske izbruhe” nadzoruješ, vendar jih ne smeš preveč obvladovati. Pusti stvarem, naj se zgodijo, pravim. Prepusti se toku!
Kaj mislite o 3F (form follows function – oblika sledi funkciji)?
To je dolgočasna in črno-bela filozofija dela. Pri delu na področju industrijskega oblikovanja “oblika sledi blagovni znamki”, “oblika sledi tovarni”, “oblika sledi cilju”, “oblika sledi funkciji”, “oblika sledi količini sredstev” (vendar v mojem primeru oblika NE sledi modi).
Čustvovanje je tudi sad narodnega značaja. Ali ga čutite in ali vpliva na vas?
Svetovljan sem, in ne patriot. Rodil sem se na otoku sredi morja – plujem in nimam doma. Torej je odgovor ne, ne čutim ga. Ne zanima me narodni značaj, zelo pa me zanima sam značaj.
Kaj je danes naloga oblikovalca?
Moja naloga je vedno bila, da naredim tisto, kar delam, najbolje, kar znam. Nič več, nič manj.
Strast ima tudi temno plat. Ali ste jo kdaj izkusili in kako ste se spopadli z njo?
Počutje vedno usmerja moja dejanja. Zato žal včasih zagrešim zločine iz strasti. Zaenkrat še nič usodnega, hvala bogu. Kako se spopadem s tako strastjo? Poskušam živeti z njo.
Ali mislite, da je v poslovnem svetu strast privilegij in da večina ljudi dela iz drugih razlogov?
Da, menim, da je tako, kar je zelo žalostno. Vendar si pametni in inteligentni ljudje skoraj ne dovolijo, da bi živeli tako. Večina poslovnežev, ki delajo iz drugih razlogov, in ne strasti, ne ve, kako prazna so njihova življenja, ker so neumni. To je dobro, saj bi jih odkritje tako pretreslo, da bi dobili živčni zlom.
Strast je lahko tudi zelo intimno občutje. Jo lahko delite z javnostjo?
Seveda jo lahko. Moje delo je namenjeno drugim, zakaj bi ga skrival. Ko sem oblikoval vibrator Serpent za trgovino Sin City, sem prototipe preizkušal na prijateljicah, pri čemer je bilo vpletenih veliko intimnih čustev.
Besedilo: Lenka Kavčič
Foto: Marco Melander