TURIZEM

Glamping: oddih v naravi

By |25. 05. 2018|Arhitektura, Turizem|

Arhitektura je vedno imela posebno vlogo pri privabljanju turistov, zato je prav tako pomemben njen razvoj v okvirih turizma.  Številne raziskave tudi kažejo, da kakovostna arhitektura prispeva k razvoju turizma. Turizem je spreminjajoč in fleksibilen pojav, tako se mora tudi arhitektura odzvati na izzive hitro spreminjajočega se trga. Kaj mislite, kako se bo razvijala turistična arhitektura in kakšna bo v prihodnosti? V nadaljevanju si preberite kaj več na področju glampinga pri nas.   Chateau Ramšak, Maribor, 2016; foto: Jošt Gantar   Glamping je sestavljanka iz besed »glamorous camping«, po naše glamurozno, razkošno kampiranje. Na slovarskem spletišču Fran (fran.si) lahko kdorkoli predlaga novo besedo namesto pred kratkim prevzete in glamping je že na voljo za glasovanje. Ne gre za kampiranje, kot ga poznamo, ki lahko poleg šotorov vključuje tudi mobilne (in druge) hiške, kamperje in podobno. Ne gre niti za tako imenovani »scouting« oziroma počitniško bivanje v naravi na višji ravni, saj pri tem še vedno ne moremo govoriti o glamurju. Osnovna značilnost skavtinga je namreč ta, da počitniške enote nimajo sanitarij in so tudi sicer špartansko opremljene. Vseeno gre za višji bivalni standard kot pri kampingu in v tem primeru tudi ne govorimo o resortu. Pri nas sta klasična primera skavtinga Gozdne vile v kampu Zaka na Bledu in naselje hišk v sklopu hotela Ribno. Glamping je glamurozno kampiranje na najvišji od teh ravni, ki poleg odlične nastanitve in tudi (človeškega) servisa vsebuje elemente taborjenja v različnih objektih. Pri nas in tudi v svetu je številka ena Garden village Bled, jih je pa še nekaj slovenskih,
Beri dalje →

Prastari spoj narave in kulture

By |10. 05. 2018|Arhitektura, Turizem|

Prastari spoj narave in kulture - Star kozolec na vrtu, hlev z apartmaji in hišice v krošnjah Hiša Raduha, ki nosi ime po bližnji gori, je gostoljuben prostor s tradicijo. V starem jedru kraja Luče pri Savinji je prve goste sprejela že leta 1875. Arhitekti Janko Rožič, Gašper Drašler in Matjaž Suhadolc so v letih 2011-2012 hišo in njeno okolico obogatili s preselitvijo starega kozolca na njen vrt, ureditvijo gospodarskega poslopja z apartmaji in hišicami v krošnjah dreves.     PREPLET OKUSA V projektu za Hišo Raduho v Lučah ob Savinji smo povezali več manjših stavb v vrtu stare vaške gostilne v celovit prostorsko uglašen koncept. Začeli smo s prenovo starega kozolca, ki sta ga lastnika Martina in Matjaž Breznik že pred leti postavila v vrtu in tako rešila gotovega propada. Nadaljevali smo s samoniklo postavitvijo hišic med krošnjami in prvi del projekta zaključili z rekonstrukcijo stare štale. Že s prenovo kozolca smo se držali načela, da se fasade in konstrukcije tega »spomenika slovenskega ljudskega stavbarstva« (Mušič) skoraj ne dotaknemo. Z minimalnimi posegi v notranjosti smo ga oživili za ljubitelje narave, kulture in kulinarike. Spoštovali smo konstrukcijsko logiko, ker je osrednji prostor ozek, smo mu pustili, da se razširi navzgor. Če si omejen v širino, lahko, kakor v naravi, rasteš v višino. Stekleni obod znotraj lesene konstrukcije omogoča, da se pokaže »tagosti križ«, ki je kakor pravijo stari mojstri, »samo za lepoto«. Kakor lepo povzame Marjan Mušič: »Kakor da je zrasel iz zemeljskih moči, se je v ljubki krivulji stebrov vzpel kvišku, prosojen kot filigran,
Beri dalje →

Pod sečoveljskim soncem

By |03. 05. 2018|Arhitektura, Turizem|

Manjši center za talasoterapijo Lepa Vida, arhitektov PIA studio, je umeščen v središče novejšega dela Sečoveljskih solin. Projekt je intervencija v občutljivo varovano okolje, zato se nanj oblikovno navezuje. Preprosta arhitektura izhaja iz tradicionalnih konstrukcijskih rešitev za solinarske lope, nasipe in kanale ter iz naravnih materialov lesa in blata.     KONCENTRIRANO MORJE Solni spa na solinah kot preskok k bolj subtilni turistični arhitekturi Na Sečoveljskih solinah se sol še danes pridobiva na tradicionalen način. Talasoterapevtski center Lepa Vida temelji na stranskih proizvodih pridobivanja soli – slanici in solinskemu blatu.     V opuščen in degradiran predel v severozahodnem delu solin so arhitekti po zgledu tradicionalnih lesenih hišk za orodje za pridelovanje soli umestili nov termalni kompleks.     Terme oblikuje kolaž lesenih poti, ki povezujejo več majhnih preprosto oblikovanih dvokapnih objektov. Osrednji del predstavljajo plavalni bazen z morsko vodo, bazeni za kneipp terapijo ter manjši bazeni za terapije s slanico. Center se zaključi z nadstrešnicami in ploščadmi za terapije s fangom ter za masaže. Plavalni bazen je, da bi zmanjšali izkop v nestabilen teren, nekoliko dvignjen od preostalega dela term.     Lahkotna zasnova, ki daje vtis, da je del solinske krajine že od nekdaj, omogoča pristno doživljanje solin – subtilno oživljanje kulturne krajine, ki ga podpiramo!   DATOTEKA Uvodnik: Zala Bokal, Pod sečoveljskim soncem Besedilo: Janja Brodar, Soline Fotografije: Pascal Fusil, arhiv PIA studio Thalasso spa Lepa Vida Arhitektura: PIA Studio Izvedba: 2013 Lokacija: Sečovlje

Go to Top