Wilfried Hackenbroich je leta 1997 v Berlinu ustanovil biro Hackenbroich Architekten. Med drugim je sodeloval z losangeleškim studiem Morphosis in z Remom Koolhasom v Rotterdamu, predaval ter raziskoval področja arhitekture in urbanizma na Bauhaus Dessau Foundation, University of Arts v Berlinu in tudi na Architectural Association v Londonu. Je avtor številnih razstav in strokovnih zapisov ter soavtor dveh nedavno objavljenih del, Transit Spaces in Transnational Places.

Če se lotimo odnosa med oblikovanjem in identiteto, lahko predmeti in prostori postanejo ikone identitete. Ikone so prvotno verski artefakti ali njihove reprezentacije, ki neki »višji sili« dajejo fizično obliko. So predmeti, ki predstavljajo nepredstavljivo. Niso njena vsebina, pač pa njeno utelešenje. Prepletenost ikonografije, identitete in oblikovanja bo Hackenbroich analiziral s pogledi na kontekstualni prostor, korporativno oblikovanje (kjer kraljujejo blagovne znamke) ter zasebni prostor oz. individualno oblikovanje.

Družbene transformacije v nekdanjem vzhodnem bloku, globalne strukturne spremembe in radikalni preobrati v urbanem okolju so zaznamovali (v veliki meri tudi porodili) prehodne cone – letališča, obcestna počivališča, čakalnice … Prostori za začasno rabo so neizogibno povezani s fleksibilnostjo in mobilnostjo; nič več niso družbeno, ekonomsko ali kulturno lokalni – so transnacionalni. Postali so metafora za kompleksna socialna vprašanja, ki imajo opraviti z identiteto in teritorijem posamezne dežele oziroma več dežel. Ravno zato terjajo mednarodni urbanistični diskurz, ki ga vpeljuje Wilfried Hackenbroich. Po njegovem postindustrijsko družbo zaznamujejo trije procesi: ekonomska globalizacija, multimedijska komunikacija ter politični ultranacionalizem. Mesta, regije, trdi Hackenbroich, so »postala oder, okolje in proizvod postmaterialističnega trga«.