– Rojena 1948;
– Industrijska oblikovalka, Visoka šola za oblikovanje Elisava, Barcelona, Španija;
– Psihologija in poslovni management;
– častni doktor oblikovanja na univerzi Kingston University, Velika Britanija.
Strokovne dejavnosti
1971 – 1974: industrijska oblikovalka;
1974 – 1989: odgovorna za razna področja pri Fundaciji BCD (Barcelonski oblikovalski center), kot so razstave, publikacije sodelovanja, integracija oblikovanja v poslovanje, svetovanje …
1989 – 1997: generalna direktorica, Fundacija BCD;
1997 – 2000: podpredsednica Izvršilnega odbora in generalna sekretarka Svetovalnega odbora, Fundacija BCD;
1997 – 1998: generalna sekretarka World Design Association (Svetovnega združenja za oblikovanje);
1998 – 2002: generalna direktorica DW – Design for
the World (NVO Oblikovanje za svet);
2001 – 2004: manager območja poslovanja pri
Amat-3;
2004 – 2005: svobodna svetovalka v spodbujanju, upravljanju in izobraževanju na področju oblikovanja;
2005: vodja zunanjih odnosov, Museu Nacional d’Art de Catalunya (Katalonski narodni muzej umetnosti), Barcelona.
Druge odgovornosti
1982 – 1983: predsednica ADI FAD (Društvo industrijskih oblikovalcev);
1985 – 1991: članica Odbora direktorjev – Vodja finančne službe – FAD (Društvo oblikovalcev, Španija);
1989 -1993: članica Odbora direktorjev ICSID (Mednarodni svet združenj industrijskih oblikovalcev);
1993 – 1995: Predsednica ICSID;
1997: senatorka ICSID;
1999: podpredsednica Foruma Latinoamérica;
2000: članica Odbora fundacije BCD;
2002 – 2007: podpredsednica Design for the World;
2007: Svetovalni odbor – ustanovna članica Design for the World.

Je članica številnih odborov, žirij, svetovalka, vodja številnih projektov v Evropi, Latinski Ameriki in jugovzhodni Aziji, dobitnica številnih nagrad in priznanj v Španiji in po svetu.

Obvlada španski, katalonski, nemški, angleški, francoski in italijanski jezik.

Ob vsej zaposlenosti pa ima še čas za hobije: glasbo, gledališče, kino, literaturo, kuhanje, smučanje, jadranje in treking.

Dama decentne postave, navidez krhka, skriva v sebi neverjetno močno substanco. Energična, široko izobražena, inteligentna sogovornica se z obvladanjem številnih jezikov suvereno giblje v novodobnem Babilonu in je enako doma v Barceloni, Helsinkih kot v Tokiu, od koder prihaja na tokratno ljubljansko konferenco.

Odkar jo poznam in tega bo že kmalu 25 let, jo brez posebnega lobiranja izbirajo na vodilna mesta v svetu idustrijskega oblikovanja. Obvladuje jih s presenetljivo lahkoto.

Smisel za povezovanje, sposobnost poslušati sogovornika in jasno artikulirati bistva, občutek za realnost in trdna volja stvari speljati do konca ter hkrati človeška toplina ji omogočajo, da je vsem poslanstvom dala nov zagon, širino in najvišje kvalitete. Kot svetovljanka v najboljšem pomenu besede in še posebej Katalonka je ohranila posebno občutljivost za probleme posameznih številčno skromnejših narodov in marginalnih skupin v globalizirajočem se svetu. Razumljivo in upravičeno povsod prihaja med prijatelje.

Vsak izdelek, ki ga kupimo v trgovini, ima določen izgled in je tako posrednik, pričevalec identitete proizvajalca.
Oblikovalci se ukvarjajo z zunanjo formo in reševanjem funkcionalnih potreb, da bi dosegli razločevanje izdelka in njegovega videza od drugih izdelkov. V večini primerov služi celostna podoba podjetja istemu namenu kot izdelek: ustvariti lastno vizualno identiteto in jo narediti opazno in zaupanja vredno. Najpomembneje je, da je ta proces podprt z resničnimi vrednotami podjetja ali izdelka.

Isto velja za podobo države ali skupnosti. Le če obstajajo vrednote, ki določajo identiteto, lahko družba sprejme značilnosti kulture. Oblikovalci, glasbeniki, slikarji, pisatelji, modni kuharji, vsi so razlagalci kulturnih posebnosti, ki jih preoblikujejo, pogosto nezavedno v otipljivo ali neotipljivo zaznavo kulture, ki so jo vsrkavali.