Interier leta 2009

Komisija, ki so jo sestavljali Aljoša Kolenc, Maja Vardjan, Nika Zupanc, Marjan Zupanc in Petra Čeferin, je 2. septembra pregledala in ocenila 16 projektov, ki so prispeli na razpis za interier leta 2009. Kot osnovo za ocenjevanje projektov je postavila dve izhodišči oziroma dva kriterija:

Prvo izhodišče je bilo, da se projekti ne ocenjujejo glede na lokalni kontekst, torej glede na to, kar se na področju interierjev dela v Sloveniji, pač pa glede na to, kar je na tem področju že bilo narejenega v evropskem in širšem prostoru. Prvi kriterij je bil torej, ali interier sodi v vrsto dobro oblikovanih interierjev, ne glede na to, kje in kdaj so bili narejeni. Drugi kriterij pa je bil, ali je interier oblikovan tako, da deluje kot arhitekturna celota, in ne zgolj kot zbirka lepih predmetov ali oblikovalskih domislic.

Tako za prvi kot za drugi kriterij je težko pokazati, da jima neki projekt zadošča. A izkušnje kažejo, da se izpolnjenost obeh navedenih kriterijev nekako vidi. Tako je bilo tudi tokrat: komisija je bila soglasna, da je projekt, ki izpolnjuje oba kriterija, projekt razstavnega in prodajnega prostora Showroom Pertot dekleva gregorič arhitektov.

Showroom Pertot je primer izrazito sodobnega interierja, ki je zasnovan in deluje kot arhitekturna celota. To pomeni, da je arhitektom uspelo dobro odgovoriti na vrsto pogojev, ki so bili postavljeni kot izhodišče projekta – kot npr. lokacija v industrijski coni, program prodaje kopalniške opreme ipd. – in sicer tako, da se odgovora ne da zreducirati na izhodiščne pogoje in zahteve; da rezultat ni le prepoznaven, uporaben, ekonomičen, estetsko zadovoljiv prodajni prostor, pač pa je še nekaj zraven – je še primer dobrega interierja.

-dr. Petra Čeferin, predsednica žirije

»Kako izzvati najbolj običajno?« Je splošno izhodišče vsakega novega projekta, ki se ga lotijo v arhitekturnem biroju dekleva gregorič arhitekti. Ta koncept se je znova izkazal za izjemno učinkovitega, saj je arhitektoma uspelo dokazati, da je mogoče med saloni kopalniške opreme narediti še veliko novega.

Lastnika salona Pertot, ki ima na področju kopalniške opreme, podov in oblog že štiridesetletno družinsko tradicijo, sta pri snovanju novega salona želela preseči običajno ponudbo, ki vlada na tržišču v tem sektorju. Nista želela imeti še enega salona, ki bi ponujal različne končne rešitve kopalnic in velike regale s paletami keramičnih oblog. Hkrati sta želela, da bi novi salon omogočal aktivnejše sodelovanje z arhitekti pri snovanju posameznih projektov, kar bi se seveda lahko odražalo v kakovostnejših rešitvah in zanimivejšem delu.

Danes nekateri gostje ob vstopu v salon vprašajo: »Kje pa je salon?« Takšni kljub podrobnemu opisu ponudbe po navadi tam ne izbirajo dalje. Ostale ponudba prevzame, zato nenavadnosti salona, ki je zasnovan kot laboratorij oziroma svetovalnica za raziskovanje novih dimenzij na področju kopalnic in tlakovanja, pravzaprav ne opazijo.

Salon je urejen v prenovljeni industrijski hali. Razdeljen je na dva dela. Na beli poslovni del s pisarnami in sanitarnimi prostori ter na črno-beli osrednji, javni del, ki ga definirajo trije vsebinski sklopi. Prvi sklop določa odprt prostor. Tam je na temnih tleh označen desetcentimetrski točkovni raster, ki omogoča natančno postavljanje kombinacij kopalniške opreme v merilu 1 : 1. Drugi, sredinski sklop je namenjen svetovanju, zato ga sestavljajo mize svetovalcev in regali s katalogi. Zadnji sklop je galerija razstavljenih kopalniških elementov, postavljenih na premične elemente, ki jih je mogoče odpeljati v prvi del, kjer se sestavljajo kopalniške kompozicije. Celotni osrednji, javni del obdaja niz visokih belih zaves, s čimer je zabrisan nekdanji industrijski videz prostora, hkrati pa s tem salon postane eleganten prostor z nežno difuzno svetlobo. Zavese imajo tudi vlogo predelne stene, saj je za njimi oblikovan dodatni prostor, v katerem so regali s sistematično razvrščenimi oblogami.

Inovativna arhitekturna zasnova salona ni bila oblikovana zaradi arhitekture same, temveč je podrejena raziskovalnemu delu in sestavljanju kompozicij v merilu 1 : 1. Nevtralni javni ambient, ki ga definirata črna in bela barva, pa zagotavlja, da do prave veljave pridejo učinki različnih izbranih kombinacij.

dekleva gregorič arhitekti
www.dekleva-gregoric.com